Značilnosti odprtega dostopa do publikacij

Odprt dostop (v nadaljevanju tudi OD) do objav na svetovnem spletu brez naročniških ali avtorskopravnih omejitev koristi raziskovalcem, institucijam, državam in družbam. Za raziskovalce in raziskovalne institucije pomeni hitrejše širjenje znanstvenih izsledkov, večje število bralcev, večjo vidnost rezultatov raziskovalnega dela ter posledično možno večjo citiranost avtorjev. V mednarodnem znanstvenem komuniciranju se oblikujejo politike odprtega dostopa glede na zahteve financerjev, da morajo biti rezultati raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi, odprto dostopni. Kot kaže Houghtonova in Sheehanova študija The Economic Impact of Enhanced Access to Research Findings, odprti dostop povečuje vpliv raziskav in državi prinaša večjo donosnost naložb v znanost, ki jih financira iz javnih sredstev.

Odprtodostopna publikacija (libre open access) ustreza naslednjim kriterijem:

  1. avtor in nosilec materialne avtorske pravice vsem uporabnikom v svetovnem merilu dajeta prosto, nepreklicno in stalno pravico dostopa do publikacije ter dovoljujeta razmnoževanje, uporabo, razširjanje, prenos in javni prikaz dela, izdelavo in distribucijo izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za katerikoli odgovoren namen (dovoljeno uporabo označita npr. z licencami avtorskopravnega modela Creative Commons) in dopuščata, da uporabniki naredijo manjše število izpisov za lastno uporabo,
  2. celotna publikacija in vsa dodatna gradiva, vključno z dovoljenjem iz prejšnje točke, so takoj po objavi odloženi v vsaj en spletni repozitorij, ki omogoča prost dostop, neomejeno distribucijo, medobratovalnost (interoperabilnost) in trajno hranjenje.

Odprtodostopna publikacija (libre open access) prosti (brezplačen) dostop do objav na svetovnem spletu (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Značilnosti OD do raziskovalnih podatkov
Raziskovalni podatki so opredeljeni kot zapisi o dejstvih (številčne ocene, besedilni, zvočni in slikovni zapisi), ki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in ki v okviru znanstvene skupnosti veljajo kot ustrezno sredstvo za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj. OECD, 2007: Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding.
 
Značilnosti odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov so predstavljene v zavihku »Odprti podatki«.
Slovar izrazov
Postprint (slo. prednatis) - avtorjeva končna recenzirana različica članka z uredniškimi popravki, po postopku peer review, ki je sprejeta v objavo, vendar brez grafičnih elementov založnika.

Preprint - avtorjeva različica članka, ki jo pošlje reviji. Pred postopkom peer review.

Zeleni odprti dostop (Green OA) - članki objavljeni v (naročniških) revijah + prednatisi shranjeni v repozitorije. Možen embargo.

Zlati odprti dostop (Gold OA) - objava za plačilo (APC) v odprtih revijah navadno pod licenco CC-BY, ki dovoljuje shranitev založnikove datoteke v repozitorij, vsebina dostopna takoj. Predstavlja trojni strošek za institucijo avtorja.

Diamantni odprti dostop (Diamond OA) - Neprofitne, nekomercialne organizacije, društva, omrežja objavljajo dela v digitalnih repozitorijih (prva objava). Ta dela so »rojena« digitalna in v odprtem dostopu. Brezplačna so tako za bralca, kot za avtorja (brezplačna objava) in ne omogočajo komercialne rabe. Recenzijski postopek je opravljen s strani raziskovalcev posameznega področja in je lahko na različne načine nagrajen ali ovrednoten s strani domače institucije recenzenta. Čeprav je izvorna oblika dela digitalna, je lahko ponujeno tudi v tiskani obliki, a zaračuna se lahko le nadomestilo za stroške tiska.

APC (article processing charge) - Strošek, ki ga mora poravnati avtor ali institucija za objavo v zlatem odprtem dostopu. Poznajo ga nekatere v celoti odprte revije in velika večina hibridnih revij. APC za en članek navadno znaša od 1000 do več kot 3000 dolarjev.

Hibridne revije - običajne naročniške revije, ki za plačilo APC omogočajo objavo posameznih člankov v odprtem dostopu.

Prosti dostop (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Odprti dostop (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in pri objavi v odprtodostopni znanstveni reviji založniku dovolil objavo (licence to publish). Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena na primer z licencami Creative Commons. Določi jih revija.
Nacionalni portal odprte znanosti
Open Science Monitor
Kotistne informacije o Odprtem dostopu lahko dobite tudi v orodju Open Science Monitor, katerega razvoj je financirala Evropska komisija.
Za dostop kliknite na spodnjo sliko.

ODKJG: pomoč in svetovanje

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa
Kontakt:
Borut Kirar            
borut.kirar@fdv.uni-lj.si
Nataša Godec
natasa.godec@fdv.uni-lj.si


Publikacije
Uredništvo
Kdaj je objava v odprtem dostopu obvezna?
Objava v odprtem dostopu je nujna za vse objave iz projektov, ki so sofinancirani iz novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje (Horizon) 2020.

Na podlagi priporočil Evropske komisije je Vlada Republike Slovenije septembra 2015 sprejela besedilo za Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. V skladu s to strategijo je potrebno zagotoviti odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, ki so rezultat projektov, financiranih iz javnih sredstev.

Pozornost je potrebna tudi pri ostalih virih financiranja, saj vse več financerjev zahteva, da morajo biti rezultati raziskav, ki so sofinancirani z njihovimi sredstvi, odprto dostopni.  Več >

Primeri:  
  1. Obzorje 2020:
    - obvezna odprta dostopnost objav iz sofinanciranih projektov
    - pilot za odprte raziskovalne podatke, vsebuje tudi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan)

    Ne glede na način odprtega dostopa (zeleni ali zlati odprti dostop, hibridne revije) morajo biti ustrezne različice recenziranih objav iz projektov Obzorja 2020 shranjene v repozitorije. Preko slednjih bo Evropska komisija preverjala izpolnjevanje določil iz pogodbe o sofinanciranju.

    Guidelines on Open Access to Scientific Publications and Research Data in Horizon 2020, 25. avg. 2016
    Guidelines on Data Management in Horizon 2020, 26. jul. 2016
    Fact sheets: Open Access in Horizon 2020 (za raziskovalce, za koordinatorje raziskovanja...), 22. jul. 2015
    Horizon 2020 Mandate on Open Access to Publications, sept. 2014
     
  2. Nacionalno financiranje (pri nas ARRS):

    V skladu z 
    Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020, "morajo upravičenci skladno z veljavnimi pravili, sprejetimi na podlagi izvedbenih dokumentov, zagotoviti odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih člankov, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate". VEČ >
     
  3. Univerzitetne politike odprtega dostopa:

    V tujini vedno več univerz in drugih raziskovalnih organizacij sprejema svoje politike odprtega dostopa. Največkrat so usklajene s politikami nacionalnih financerjev.
    Nekatere univerze se v svojih politikah odprtega dostopa poslužujejo inovativnih metod. Ena najbolj zanimivih je politika Univerze v Liegu, ki določa, da se za napredovanja, habilitacije, dodelitev raziskovalnih sredstev ipd. štejejo le dela, ki so shranjena tudi v njihovem repozitoriju odprtih objav. Njihov repozitorij ORBi, namreč za posameznega raziskovalca generira izpis, ki je edini uradni dokument pri odločanju in vrednotenju v prej omenjenih postopkih.

 
Prostovoljna objava v odprtem dostopu
Odprte znanstvene objave so takoj dostopne v celotnem besedilu, so bolj brane in uporabljane od objav v izključno naročniških revijah. Posledično se poveča citiranost kakovostnih, relevantnih in izvirnih znanstvenih objav, ki so objavljene (tudi) v odprtem dostopu.

Večjo citiranost del, ki so objavljena v odprtem dostopu potrjuje veliko število raziskav in analiz citiranosti. Vse raziskave so zbrane na portalu SPARC Europe, spodaj prilagamo le nekaj povezav: 

Atchison, Amy & Bull, Jonathan. Will Open Access Get Me Cited? An Analysis of the Efficacy of Open Access Publishing in Political Science
- Gargouri, Yassine. Self-Selected or Mandated, Open Access Increases Citation Impact for Higher Quality Research.
- Mizera, Kamil. Open Access increases citation? A brief overview of two reports.
Objava v OD, diagram poteka (klik na sliko)
Kliknite za povečavo
Postopkovnik objave v OD
1. Ali je objava v OD obvezna?
DA: Če je delo rezultat projekta, ki je financiran iz javnih sredstev.
NE: Delo ni rezultat projekta, financiranega iz javnih sredstev.

2. So predvidena sredstva za zlati OD?
DA: Strošek od 1000 do več kot 3000$. Trojni strošek za institucijo.
NE: Preveriti možnost za zeleni OD.

3. Preveriti možnosti za zeleni OD:
a. preveriti zahteve financerja
b. preveriti založniško politiko
c. izbrati revijo, katere politika ustreza financerjevi politiki

4. Shraniti v repozitorij:
a. izbrati repozitorij (npr. RUL)
b. paziti, da v repozitorij shranimo pravo verzijo članka, glede na politiko založnika

Oglejte si diagram poteka objave v odprtem dostopu!
Financiranje objav iz FP7
Financiranje zlatega odprtega dostopa za objave projektov financiranih iz preteklega okvirnega programa EU FP7 je mogoče s sredstvi pilotnega projekta EC/OpenAIRE Gold Open Access Pilot.

Značilnosti:
  • 4 milijone € za objave iz FP7 projektov (v roku 2 let po zaključku projekta) do porabe sredstev (projekt je podaljšan do konca februarja 2018)
  • financirane bodo objave po zaključku projekta (torej ne za objave, financirane iz samega projekta)
  • projekti morajo biti vključeni v FP / CORDA zbirko projektov
  • zahtevek poda raziskovalec oziroma strokovno osebje (npr. knjižnica ali raziskovalna pisarna) prek sistema na povezavi http://goldoa-pilot.openaire.eu/
  • financirane bodo največ 3 objave na projekt. Vrste objav: članki, knjige, sestavki, zborniki konferenc. Za knjige je predvideno financiranje do 6000 €, za ostale objave do 2000 €. Objave v hibridnih revijah ne bodo financirane
  • objave morajo biti recenzirane, objavljene pod licenco odprtega dostopa (zaželjeno CC), opremljene z DOI in shranjene v repozitorij
ODKJG: pomoč in svetovanje

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa
Kontakt:
Borut Kirar            
borut.kirar@fdv.uni-lj.si
Kaj je Creative Commons?

Creative Commons je globalno gibanje, ki se odziva na dve izraziti dejstvi, ki sta značilni za trenutno pravno urejanje ustvarjalnosti oziroma za avtorsko pravo. Prvo je, da je avtorska pravica nujna za dostojanstvo avtorjev in pogosto tudi osnova za zagotavljanje spodbud za ustvarjanje. Drugo je, da je obstoječi sistem avtorskega prava preveč zapleten in nemalokrat celo v nasprotju z interesi ustvarjalcev, kar je postalo še bolj problematično z najnovejšimi zakonodajnimi spremembami, ki so bile sprejete zaradi pojava digitalnih tehnologij.

Creative Commons avtorjem/ustvarjalcem ponuja zelo enostavna in prosto dostopna orodja, s katerimi lahko avtorji/ustvarjalci svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami, v skladu s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati.

Vir: www.creativecommons.si

Creative Commons na primerih (ANG)
Povzetek CC licenc v slovenščini
Iskanje vsebin s CC licenco
ODKJG: pomoč in svetovanje

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa
Kontakt:
Borut Kirar            
borut.kirar@fdv.uni-lj.si
 
Založniške politike
Različni založniki imajo glede odprtega dostopa različne politike. Včasih se politike razlikujejo tudi med posameznimi revijami istega založnika. Pomagamo si s portalom SHERPA/ROMEO (iskalnik je na voljo v desnem stolpcu), ki zbira politike založnikov in njihovih revij. Kljub temu, da so podatki večinoma točni, je dobro preveriti posamezne na spletni strani založnika.

SHERPA/ROMEO razdelitev založnikov po barvah glede na to katero verzijo članka lahko arhiviramo v repozitorij:

Osnovna načina objave v odprtem dostopu
  1. Zlati OD = odprte revije (verjetno plačilo objave):
    - avtorji ohranijo materialne avtorske pravice (licenca CC-BY: © 2014 Avtor1 et al.),
    - licenca CC-BY dovoljuje shranitev založnikove datoteke objavljenega članka v repozitorij, vsebina dostopna takoj

    1a. Hibridne revije: V okviru "Zlatega OD" obstajajo t.i. hibridne revije, to so običajne plačljive znanstvene revije revije, ki proti plačilu posamezni članek objavijo v odprtem dostopu. V tem primeru je to trojni strošek za institucijo avtorja (naročnina na revijo + strošek za odprti dostop članka + brezplačno avtorstvo/uredniško delo)

  2. Zeleni OD = članki objavljeni v (naročniških) revijah + prednatisi* shranjeni v repozitorije:
    - materialne avtorske pravice prevzame založnik (© 2014 Založnik),
    - založnik dovoli shranitev avtorjeve končne recenzirane različice članka (ne založnikove datoteke objavljenega članka!) v repozitorij, verjetno časovni zamik dostopnosti vsebine (t.i. embargo)

    * Prednatis (angl. postprint) je avtorjeva končna recenzirana različice članka sprejeta v objavo, vendar brez grafičnih elementov založnika.

    VEČ >> http://www.openaccess.si/nacini-objavljanj
Napotki in praktični primeri
Primer: Elsevier in Zeleni odprti dostop (spodnja pravila veljajo od 30. aprila 2015 naprej)
 
  • Dovoljuje takojšnjo objavo avtorjeve preprint verzije v zelenem odprtem dostopu.
     
  • Dovoljuje takojšnjo objavo avtorjeve postprint verzije v institucionalnem repozitoriju, pod pogojem, da je zagotovljen dostop izključno za interno uporabo v instituciji avtorja. Dovoljen je tudi dostop v okviru sodelovanja v raziskovalni skupini preko sistema povabil. Po preteku embarga je lahko postprint verzija članka v institucionalnem repozitoriju na voljo brez omejitev.
    ​V vsakem od teh primerov mora postprint verzija vsebovati:
    • povezavo do založnikove verzije članka preko DOI številke
    • oznako licence CC-BY-NC-ND (Creative commons navedba avtorstva, nekomercialna uporaba, brez predelav)
       
  • Založnikova verzija članka se v zelenem odprtem dostopu objavi le, kadar je bil plačan APC za zlati dostop.

Dodatna pojasnila s komentarji uporabnikov.
SHERPA/ROMEO
 
   
 
Politike financerjev
ODKJG: pomoč in svetovanje

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa
Kontakt:
Borut Kirar            
borut.kirar@fdv.uni-lj.si
 
Raziskovalni podatki in njihova kakovost
Raziskovalni podatki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in z analizo omogočajo izpeljavo teoretično ali uporabno naravnanih zaključkov. Podatki, ki so ponujeni v odprtem dostopu, morajo izpolnjevati določene pogoje glede kakovosti, da so zanimivi in uporabni za druge uporabnike.
Da bi zagotovili kakovostne raziskovalne podatke je priporočeno, da že pred začetkom zbiranja podatkov raziskovalec pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). NRRP je dokument, v katerem se predvidi ravnanje z raziskovalnimi podatki v celotnem raziskovalnem procesu in tudi potem, ko je raziskava končana. Pri tem si lahko pomaga z raznimi vodiči (Seznam sklopov za podporo pripravi NRRP) in orodji (NRRP urejevalnik).
Glavni namen: zagotoviti, da bo podatke mogoče izročiti v odprti dostop. 
Odprti podatki in koristi odprtega dostopa
Odprti dostop do raziskovalnih podatkov pomeni načeloma enake pogoje dostopa v okviru posameznih kategorij zainteresiranih uporabnikov, kot so raziskovalci, pedagogi, študentje in običajni državljani. Odprto dostopni podatki morajo biti pripravljeni v takšni obliki, da se uporabniki, ki so jim namenjeni, z njimi lahko seznanijo in jih uporabljajo za različne druge namene.
Kaj prinaša odprti dostop:
  • preglednost raziskovalnega dela,
  • večjo vidnost in citiranost znanstvenega dela,
  • spodbuja odprto znanstveno razpravo,
  • je pomemben vir za izobraževanje in nadaljnje raziskovanje,
  • omogoča preučevanje raziskovalnih metod,
  • spodbuja potencialno novo uporabo podatkov, kombiniranje podatkov iz več virov in zniža stroške, saj ni potrebe po zbiranju enakih podatkov.
 
Povečuje se število financerjev raziskav in znanstvenih revij, ki od raziskovalca zahtevajo odprti dostop do raziskovalnih podatkov. Na primer okvirni program EU za raziskave in inovacije, Obzorje 2020
Izbor podatkovnega središča
Odločitev o mestu predaje in načinu dostopa do raziskovalnih podatkov je najbolje sprejeti že pri načrtovanju. Smiselno se je že na začetku obrniti na podatkovno središče in se vnaprej uskladiti glede določenih zahtev za sprejem. Primer področnega podatkovnega središča v Sloveniji je Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), ki opravlja tudi naloge mednarodne znanstvene infrastrukturne enote CESSDA. Seznam drugih podatkovnih središč je dostopen na portalu OpenAccess.si.
 
Arhiv družboslovnih podatkov:
  • Nudi storitev digitalnega skrbništva raziskovalnih podatkov.
  • Deluje skladno z mednarodnimi smernicami na področju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov.
  • Je s strani ARRS pooblaščeno podatkovno središče, katerega znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov se upošteva pri znanstveni kategorizaciji. Pridobite zapis v znanstveni bibliografiji (v kategoriji tipa dokumenta 2.20 – Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus)
  • Raziskava je dostopna v spletnih katalogih (spletna stran ADP, NESSTAR katalog ADP, Podatkovni katalog CESSDA).
  • Bibliografski podatki raziskave so dostopni v katalogu COBISS/OPAC.
  • Nudi podporo pri načrtovanju in pripravi podatkov za odprti dostop.

Predaja raziskovalnih podatkov v ADP je proces, v katerem se dajalec in arhiv medsebojno informirata in posvetujeta glede podrobnosti, potrebnih za izpolnitev pogojev za sprejem podatkov. ADP nudi svetovanje, navodila in orodja, ki olajšajo pripravo in izročanje podatkov. Postopek izročanja raziskovalnih podatkov je opisan na spletni strani ADP.
Kam lahko oddam svoje objave?
Repozitorij Univerze v Ljubljani omogoča zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na Univerzi in raziskovalnih podatkov. Za vsako delo, shranjeno v Repozitorij Univerze, se bo v procesu oddaje v Repozitorij na nacionalnem portalu izvedlo zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva). 

Kompatibilnost Repozitorija z navodili OpenAIRE bo Evropski komisiji omogočila preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov v okvirnem programu Obzorje 2020. Repozitorij Univerze v Ljubljani je povezan s COBISS.SI in SICRIS-om, vključen v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne direktorije, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …).

Zaenkrat shranjevanje del v RUL poteka preko ODKJG, zato se z vprašanji obrnite na odkjg@fdv.uni-lj.si. Kmalu bo omogočeno tudi samostojno dodajanje del za zaposlene na UL.






 
Repozitorij Univerze v Ljubljani