Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko povečate prepoznavnost vašega raziskovanja:
  • analizirajte, kdo uporablja vaše raziskave in skozi katere kanale
  • izogibajte se revij, ki niso dobro indeksirane ali uporabljajo nepoštene založniške prakse (spletni vodič ODKJG)
  • ustvarite si ORCID
  • blogajte in tvitajte o vašem raziskovalnem področju
  • objavite svoje publikacije v univerzitetnem repozitoriju (RUL)
  • ustvarite krajši video o vašem glavnem raziskovalnem področju
  • objavljajte v odprtem dostopu
  • delite zgodnje različice vaših člankov (ArXiv, Cognet, RepEc, SSRN itd.)
  • delite svoje podatke (FigShare itd.)
  • naložite celotna besedila člankov v vaš profil raziskovalca ali na vašo spletno stran
  • uporabljajte stabilno in polno ime avtorja ter naziv institucije
  • uporabljajte profile raziskovalca za nedvoumno povezavo publikacij z vami
Obstaja več različnih tipov strani oziroma storitev, ki lahko pomembno vplivajo na vašo prepoznavnost:
Licenca
Ta vodič je ponujen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International in deloma temelji na raziskovalnem vodiču Utrecht University Library, ki se nahaja na: libguides.library.uu.nl.
Zakaj bi morali skrbeti za svojo prisotnost na spletu?
 
  • da naredite svoje raziskovanje in poučevanje bolj poznano
  • da povečate možnost citiranja vaših del
  • da popravite avtorstva, imena in afiliacije
  • da se prepričate, da se karseda največ upošteva pri ocenjevanju raziskovalnega dela
  • da povečate možnost navezovanja novih kontaktov za raziskovalno sodelovanje
  • da si povečate možnost financiranja
  • da kot raziskovalci bolje služite družbi
Pomoč
Lahko se obrnete na knjižnico za termin individualnega svetovanja o teh vsebinah. Na voljo je prijavnica.
 
Kontakt
Urednik vsebine:
Boštjan Mur
Poleg tradicionalnih metod merjenja raziskovalnega vpliva (citati) poznamo tudi druge, alternativne načine sledenja. Te skušajo zajeti prisotnost v novih raziskovalnih prizoriščih, prisotnost in vpliv družbenih medijev in drugih oblik spletnega udejstvovanja, kot so npr. pogledi, prenosi, zaznamki ipd. Govorimo o t. i. altmetriki (altmetrics), ki se razlikuje od tradicionalnih metod merjenja, ki jih uporabljajo Web of Science, Scopus in druge podatkovne zbirke.

SCOPUS
Metrika avtorjev
V Scopusu lahko iščemo po imenu raziskovalca z uporabo zavihka »author search«. Izberemo ustrezno ime s seznama rezultatov. Pogledamo si lahko število dokumentov, število citatov, ki so jih prejeli, avtorjev h-indeks ipd.

Nasvet: V metriko so vključeni podatki, ki segajo do leta 1995.

Nasvet: Ste našli napake, manjkajo določeni dokumenti oziroma je pod vašim imenom več seznamov? V tem primeru lahko pošljete zahtevo za popravek s klikom na »Request author detail corrections«.
 
Metrika člankov
V Scopusu poiščemo članek ali več dokumentov na določeno temo z uporabo zavihka »Document search«. Že iz seznama zadetkov lahko vidimo število citatov, ki jih je posamezni dokument prejel (cited by). S klikom na povezavo si lahko pogledamo seznam citatov. Scopus nam omogoča tudi dodatno analizo rezultatov iskanja (analyze search results) po različnih kriterijih: letu, viru, avtorjih, državi itd.

Institucionalna metrika
V Scopusu za iskanje izberemo zavihek »Affiliation search«. Primer iskalne zahteve za Fakulteto za družbene vede: University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences. Na vrhu seznama zadetkov v spustnem meniju izberemo potrditveno polje izberi vse (»select all«), izberemo povezavo »View citation overview« in dobimo pregled citiranosti vseh dokumentov. Druga možnost analize je enaka kot pri metriki člankov (analyze search results).  Omogoča nam analizo glede na leto, vir dokumenta, avtorja, institucijo, državo, tip dokumenta ali tematsko področje.
 
WEB OF SCIENCE
Metrika avtorjev
V Web of Science izberemo osnovno iskanje in v spustnem meniju možnost »Author«. Iskalno zahtevo strukturiramo v skladu z navodili oz. primerom, ki je podan v iskalnem oknu. Na vrhu seznama zadetkov imamo povezavo na  »Create Citation Report«, s klikom na to možnost lahko naredimo analizo citiranja. Na voljo nam je vpogled v skupno število citatov (čistih citatov in samocitatov), število citirajočih dokumentov oz. člankov, povprečno število citatov na članek, h-indeks.

Nasvet: Web of Science uporablja ResearcherID za upravljanje z imeni avtorjev in citati. Če imate ReseacherID lahko ročno dodajate svoje članke in popravljate napake.
 
Metrika člankov
Izberemo osnovno iskanje in v spustnem meniju možnost »Topic« ali Title«. Lahko poiščemo konkretni članek oz. iščemo po določeni temi. Pri vsakem članku imamo podatek o številu citatov. S klikom na povezavo lahko pogledamo članke, ki so ga citirali. Na vrhu seznama zadetkov imamo povezavo na  »Create Citation Report«, s klikom na to možnost lahko naredimo analizo citiranja. Na voljo nam je vpogled v skupno število citatov (čistih citatov in samocitatov), število citirajočih dokumentov oz. člankov, povprečno število citatov na članek, h-indeks.
 
Institucionalna metrika
Bolj obsežne institucionalne metrike so sicer na voljo preko ločene storitve InCites, ki jo ponuja Thomson Reuters. Izberemo osnovno iskanje in v spustnem meniju možnost »Address«. Primer za Fakulteto za družbene vede: Univ Ljubljana, Fac Social Sci. Dobimo seznam člankov, ki imajo pri naslovih avtorjev navedeno ustrezno ustanovo. Število rezultatov lahko omejimo po različnih kriterijih, ki so na voljo v stranski orodni vrstici. S klikom na povezavo »Create Citation Report«si lahko pogledamo detajlno metriko člankov. 
 
GOOGLE SCHOLAR
Metrika avtorjev
Odprite Google Učenjak in v iskalno okno vpišite svoje ime. Če obstaja (javni) Google Citations profil, se bo prikazal na vrhu seznama rezultatov. S klikom na profil lahko pogledate različno metriko, kot npr. število citatov, h-indeks in i10-indeks (število publikacij z najmanj 10 citati).
 
Metrika člankov
Odprite Google Učenjak in sprožite iskanje po naslovu članka ali določeni temi.  V seznamu rezultatov je število citatov, ki jih je članek oz. dokument prejel,  vidno pod vsakim dokumentom ("cited by"). Kliknite na to povezavo, da vidite seznam vseh citatov.
 
MICROSOFT ACADEMIC
Metrika avtorjev
Odprite Microsoft Academic in v iskalno okno vpišite svoje ime. Povezava do vašega profila se bo pojavila na vrhu seznama rezultatov; druga možnost je, da kliknete na svoje ime v eni izmed publikacij iz seznama zadetkov.  V profilu avtorja se izpiše  število publikacij, število citatov, seznam soavtorjev ipd.

Metrika člankov
Odprite Microsoft Academic in sprožite iskanje po naslovu članka ali določeni temi. V seznamu rezultatov število citatov sledi za naslovom članka oz. dokumenta (npr. Cited 33 times). Kliknite povezavo na članek, da dobite seznam citatov, ki sledi povzetku članka in seznamu uporabljenih referenc.
 
Institucionalna metrika
Odprite Microsoft Academic in sprožite iskanje za vašo organizacijo (npr. University of Ljubljana). Če bo vaša organizacija prepoznana, se bo prikazal profil organizacije. Kliknite na profil, da se vam prikaže število publikacij. Na desni strani so krajši seznami izpostavljenih avtorjev, konferenc, revij in raziskovalnih organizacij, s katerimi so raziskovalci z univerze sodelovali.

Opomba: Microsoft Academic je nova storitev, ki še ne zagotavlja vseh funkcionalnosti in je nadomestila starejšo različico, tj. Microsoft Academic Search, ki se od leta 2012 ni več ažurirala.
 
ALTMETRIC
Metrika avtorjev
Eden od komercialnih ponudnikov alternativne metrike je Altmetric. Njihov značilen Altmetric »krof« (glej sliko spodaj) s podatki o pokritosti člankov v socialnih medijih, na blogih, omembah v javno dostopnih dokumentih, na novičarskih portalih ali bralcih referenčnega orodja Mendeley, je vključen v različne baze podatkov, kot npr. Scopus ipd. V izpisu bibliografij v sistemu Sicris je pri posameznem članku z identifikatorjem DOI vključen prostodostopni prikaz Altmetric.

Altmetric ponuja tudi brezplačni aktivni zaznamek (bookmarklet), ki ga lahko dodate v svoj brskalnik in daje altmetrics podatke za vsako DOI številko, ki jo zazna na spletni strani, ki jo trenutno pregledujete.
 
Institucionalna metrika
Altmetric ponuja naročnino za dve analitični orodji: Altmetric za institucije, ki omogoča, da si ogledate podrobno metriko dokumentov na institucionalni, oddelčni in avtorski ravni, in Altmetric Explorer, ki omogoča izbor člankov iz določenega časopisa, na določeno temo. Brezplačen dostop do Altmetric je na voljo za knjižničarje in upravljavce institucionalnih repozitorijev.

 
Repozitorij UL
Zanimivost: število ogledov in prenosov lahko preverite tudi za tiste objave, ki so bile dodane v Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL).

 
PLUM ANALYTICS


Plum Analytics
je komercialni izdelek v lasti EBSCO. Njihova alternativna metrika zajema pet osnovnih kategorij:
uporabo (kliki, pogledi, prenosi); zajemanje (zaznamki, priljubljeni, bralci); omenjanje (blogi, komentarji, Wikipedija); družbeni mediji (+1, všečki, deli, tviti) in citiranost (CrossRef, Scopus, klinični citati, patenti).



Poleg metrik avtorjev in člankov ponuja združeno metriko za institucije, ki so naročnice te storitve. Na njihovi spletni strani si lahko ogledate nekaj primerov in vzorčnih uporabniških profilov. PlumX je zaenkrat testno dostopen tudi v DiKUL - Digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (primer spodaj).






















Testna vključitev alternativne metrike (Altmetrics in Plum) v informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti Sicris:




 
IMPACTSTORY
Metrika avtorjev
Odprite ImpactStory in kliknite na »Try it for free". V naslednjem oknu morate ustvariti svoj uporabniški račun, ki je brezplačen za prvih 30 dni. Ko ustvarite račun, lahko vanj uvozite svoje dokumente povezane z Google Učenjak ID-jem ali ORCHID-om. Če je potrebno, lahko dodate članke, nabore podatkov ipd.

(Opomba: Zdi se, da uvoz iz Google Učenjaka ne deluje v brskalniku Internet Explorer.)

Namesto da bi ustvarili svoje poročilo, lahko kliknete na gumb »See an example profile« na dnu glavne spletne strani. Prikaže se vzorčna stran, ki vsebuje povezave do člankov, naborov podatkov, spletnih strani ipd.

Vsakemu dokumentu v vaši zbirki bo dodana informacija o tem, kako pogosto je bil ogledan / shranjen / citiran / oziroma priporočan s strani znanstvenikov (modro okno) ali javnosti (zeleno okno). Če si želite ogledati podrobnosti o teh metrikah (vključno z njihovimi viri), kliknite na enega izmed teh modrih oz. zelenih oken ali na naslov.

Nasvet: Več informacij o ustvarjanju računa v Google Učenjaku in aktiviranje Google Učenjak Citatov, kot tudi ustvarjanje ORCID računa, je na voljo v zavihku Profil raziskovalcev.
MENDELEY
Metrika člankov
Odprite Mendeley in poiščite članek ali določeno temo z uporabo iskalne vrstice v zavihku "papers". Za vsak članek je pod podatki o članku prikazano tudi število uporabnikov, ki so dodali ta dokument v svojo Mendeley knjižnico ("readers"). Ko kliknete na naslov članka, lahko v desni orodni vrstici dobite več informacij o statistiki bralcev.

Institucionalna metrika
Akademske ustanove se lahko naročijo na Mendeley Institutional Edition, ki poleg drugih funkcij ponuja podatke o raziskovalni produkciji (dokumenti iz institucije, prisotne v Mendeley-u) in podrobne informacije o bralstvu (katere dokumente uporabniki Mendeley-a iz te institucije berejo).
ORCID
ORCID v treh korakih
 
ORCID (Open Researcher and Contributor ID) je nelastniška, mednarodna identifikacijska oznaka, ki vam omogoča trajni digitalni identifikator, ki vas razlikuje od drugih raziskovalcev. Pomemben je zato, ker omogoča vsem podatkovnim zbirkam, da avtomatično povežejo publikacije z vami preko identifikacijske oznake ORCID. Ko ustvarite svoj profil, ga lahko povežete s ScopusID in ResearchID.
 
  1. Pojdite na ORCID in se prijavite za ORCID ID.
  2. Kliknite na »import research activities« in sledite navodilom za uvoz publikacij (npr. iz Scopusa)
  3. Kliknite »view public ORCID record« in preverite, če se morebiti prikazuje kaj od tega, za kar ne bi želeli, da bi bilo javno vidno.
 
Več o ORCID.
 
RESEARCHERID
ResearcherID v treh korakih

ResearcherID je orodje v lasti podjetja Thomson Reuters, ki med drugim ponuja Web of Science in Journal Citation Reports. ResearcherID ponuja javni profil. Pomemben je tudi zaradi tega, ker zagotavlja povratne informacije Web of Science za združevanje različnih variant imena avtorja ali popravkov v zvezi z institucijami (afiliacija). 
  1. Pojdite na ResearcherID, se prijavite in dokončajte svoj profil.
  2. Dodajte manjkajoče publikacije in preglejte javno verzijo vašega profila
  3. Če že imate ORCID, ga lahko povežete z ResearcherID-jem. To je najbolje narediti takrat oz. tam, kjer imate dostop do Web of Science.
SCOPUS
Scopus Author ID v treh korakih

Scopus Author ID je identifikacijska oznaka avtorja v podatkovni zbirki Scopus, ki pomaga pri prepoznavanju avtorja in razločevanju pri iskanju publikacij. Mnogi raziskovalci že imajo Scopus ID ne da bi se tega zavedali. S preverjanjem pravilnosti publikacij, ki so pripisane vaši Scopus ID oznaki, boste zagotovo pripomogli ostalim, ki bodo iskali publikacije, ki ste jih objavili. Poleg tega bo izboljšalo popolnost in pravilnost analize citiranja.
 
  1. Pojdite na Scopus in uporabite zavihek »author search«, da sprožite iskanje po avtorju.
  2. Preverite, če so vse publikacije, ki so pripisane vam, pravilne in če se pojavljajo kakšne variantne oblike vašega imena, ki še niso zajete v Scopus ID oznako.
  3. Če obstajajo druge variantne oblike imena, ki še niso zajete, pošljite Scopus-u povratno informacijo o tem s klikom na povezavo »Request author detail corrections«.
 
Več o Scopus Author ID.
 
GOOGLE SCHOLAR
Google Scholar Citations v treh korakih
 
Google Scholar je zelo razširjeno bibliografsko orodje za znanstvene publikacije. Težava, ki se pojavlja, je kontrola metapodatkov. Iskanje publikacij lahko izboljšate tako, da si ustvarite svoj račun in publikacije, ki ste jih objavili, povežete s svojim računom. Profil raziskovalca, ki ga boste ustvarili, bo prikazoval seznam vaših publikacij v Google Scholar-ju z osnovno metriko. Poleg člankov v revijah so lahko vključene tudi monografije in raziskovalna poročila.
 
  1. Če še nimate Google računa, ga morate najprej ustvariti. To lahko storite tu.
  2. Najprej se prijavite v Google račun in pojdite na Google Scholar ter kliknite na »My citations«.
  3. Sledite navodilom, da si ustvarite svoj profil in dodajte oz. odstranite publikacije, ki niso vaše.
 
  • Vpogled lahko dobite tudi tako, da si pogledate seznam oseb iz vaše institucije, ki že imajo svoj profil
  • Ko aktivirate svoj profil, vam Google Scholar avtomatično pošilja predloge za branje na podlagi citatov
  • Lahko sledite novim objavam in citatom (vašim oz. drugih)
  • Več o Google Scholar Citations.
 
Opomba: ker se nove publikacije avtomatično dodajajo v profil avtorja, je smiselno redno preverjanje, ker se lahko zgodi, da je kakšna publikacija zmotno pripisana vam.
RESEARCHGATE
ResearchGate v treh korakih

ResearchGate je raziskovalna skupnost, ki povezuje raziskovalce podobnih raziskovalnih področij. Pogosto se uporablja tudi za postavljanje vprašanj kolegom po vsem svetu, ki se ukvarjajo s enakimi /podobnimi tematikami oz. imajo podobne raziskovalne interese. Lahko izbirate katera področja oz. raziskovalce želite slediti. Lahko uvozite svoj seznam publikacij in dodajate publikacije preko orodij za upravljanje z referencami ali jih dodate ročno. Možno je naložiti in ponuditi v skupno rabo tudi publikacije v polnem besedilu.
 
  • Pojdite na ResearchGate, se prijavite in dokončajte svoj profil z informacijami, ki se vam zdijo relevantne.
  • Dodajte svoje publikacije s klikom na »add publications« in izberite »author match«.
  • Če želite, lahko izberete katero izmed področij, ki bi jim radi sledili.
 
ResearchGate ima tudi javen seznam raziskovalcev, ki so se priključili skupnosti. Publikacije v polnem besedilu, ki so naložene na ResearchGate profile, so indeksirane s strani Google Scholar-ja. Ima tudi svojo metriko za posameznike in institucije, ki jo imenujejo RG score.
 
Več o ResearchGate.
MENDELEY
Mendeley v treh korakih

Mendeley je orodje za upravljanje z referencami, ki je v lasti Elsevier-ja. Uporablja ga veliko raziskovalcev, saj ponuja statistike o bralstvu in ima tudi druge socialne funkcije. Najbrž je že kar nekaj vaših publikacij prisotnih v Mendeleyevi podatkovni zbirki, s svojim računom pa lahko poskrbite, da bodo prisotne vse.
 
  • Pojdite na Mendeley in se prijavite
  • Dokončajte svoj profil
  • Dodajte publikacije:
    • publikacije v PDF formatu, ki jih imate shranjene
    • reference preko iskanja po Google Scholarju ali drugih zbirkah
  • povežite se z drugimi raziskovalci oziroma skupinami raziskovalcev (javnimi ali zaprtimi)
 
Več o Mendeleyu.
 
Kar se tiče same funkcije upravljanja z referencami, ki jo ima Mendeley, je potrebno poudariti, da obstaja več alternativnih ponudnikov, kot so npr. Zotero, Endnote, RefWorks in drugi. Tečaj o uporabi spletnega orodja za upravljanje z referencami EndNote nudimo v naši knjižnici. Več informacij najdete na tej strani.
 
ACADEMIA.EDU
Academia.edu v treh korakih

Academia.edu je velika skupnost raziskovalcev. Podobno kot ResearchGate združuje raziskovalce glede na raziskovalna področja. Svoje publikacije lahko dodajate z uporabo orodij, kot so Microsoft Academic, PubMed and ArXiv. Dodate lahko tudi polna besedila. Sam proces je dokaj enostaven, vendar pokritost ni tako celovita kot pri Google Scholar-ju.
 
  • Pojdite na Academia.edu in se prijavite.
  • Dodajte publikacije, tako da kliknete svoje ime, nato pa povezavi »add papers« in »import«
  • Poiščite raziskovalce z vašega področja, ki jim boste sledili.
 
Polna besedila publikacij, ki so bila prenešena na profile Academia.edu so indeksirana s strani Google Scholar-ja.
 
Več o Academia.edu in pogosto zastavljena vprašanja.