Odprti dostop za raziskovalce

Značilnosti odprtega dostopa do publikacij

Odprt dostop (v nadaljevanju tudi OD) do objav na svetovnem spletu brez naročniških ali avtorskopravnih omejitev koristi raziskovalcem, institucijam, državam in družbam. Za raziskovalce in raziskovalne institucije pomeni hitrejše širjenje znanstvenih izsledkov, večje število bralcev, večjo vidnost rezultatov raziskovalnega dela ter posledično možno večjo citiranost avtorjev. V mednarodnem znanstvenem komuniciranju se oblikujejo politike odprtega dostopa glede na zahteve financerjev, da morajo biti rezultati raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi, odprto dostopni. Kot kaže Houghtonova in Sheehanova študija The Economic Impact of Enhanced Access to Research Findings, odprti dostop povečuje vpliv raziskav in državi prinaša večjo donosnost naložb v znanost, ki jih financira iz javnih sredstev.

Odprtodostopna publikacija (libre open access) ustreza naslednjim kriterijem:

  1. avtor in nosilec materialne avtorske pravice vsem uporabnikom v svetovnem merilu dajeta prosto, nepreklicno in stalno pravico dostopa do publikacije ter dovoljujeta razmnoževanje, uporabo, razširjanje, prenos in javni prikaz dela, izdelavo in distribucijo izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za katerikoli odgovoren namen (dovoljeno uporabo označita npr. z licencami avtorskopravnega modela Creative Commons) in dopuščata, da uporabniki naredijo manjše število izpisov za lastno uporabo,
  2. celotna publikacija in vsa dodatna gradiva, vključno z dovoljenjem iz prejšnje točke, so takoj po objavi odloženi v vsaj en spletni repozitorij, ki omogoča prost dostop, neomejeno distribucijo, medobratovalnost (interoperabilnost) in trajno hranjenje.

Odprtodostopna publikacija (libre open access) ≠ prosti (brezplačen) dostop do objav na svetovnem spletu (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Značilnosti OD do raziskovalnih podatkov
Raziskovalni podatki so opredeljeni kot zapisi o dejstvih (številčne ocene, besedilni, zvočni in slikovni zapisi), ki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in ki v okviru znanstvene skupnosti veljajo kot ustrezno sredstvo za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj. OECD, 2007: Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding.
 
Značilnosti odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov so predstavljene v zavihku »Odprti podatki«.
Slovar izrazov
Postprint (slo. prednatis) - avtorjeva končna recenzirana različica članka z uredniškimi popravki, po postopku peer review, ki je sprejeta v objavo, vendar brez grafičnih elementov založnika.

Preprint - avtorjeva različica članka, ki jo pošlje reviji. Pred postopkom peer review.

Zeleni odprti dostop (Green OA) - članki objavljeni v (naročniških) revijah + prednatisi shranjeni v repozitorije. Možen embargo.

Zlati odprti dostop (Gold OA) - objava za plačilo (APC) v odprtih revijah navadno pod licenco CC-BY, ki dovoljuje shranitev založnikove datoteke v repozitorij, vsebina dostopna takoj. Predstavlja trojni strošek za institucijo avtorja.

Diamantni odprti dostop (Diamond OA) - Neprofitne, nekomercialne organizacije, društva, omrežja objavljajo dela v digitalnih repozitorijih (prva objava). Ta dela so »rojena« digitalna in v odprtem dostopu. Brezplačna so tako za bralca, kot za avtorja (brezplačna objava) in ne omogočajo komercialne rabe. Recenzijski postopek je opravljen s strani raziskovalcev posameznega področja in je lahko na različne načine nagrajen ali ovrednoten s strani domače institucije recenzenta. Čeprav je izvorna oblika dela digitalna, je lahko ponujeno tudi v tiskani obliki, a zaračuna se lahko le nadomestilo za stroške tiska.

APC (article processing charge) - Strošek, ki ga mora poravnati avtor ali institucija za objavo v zlatem odprtem dostopu. Poznajo ga nekatere v celoti odprte revije in velika večina hibridnih revij. APC za en članek navadno znaša od 1000 do več kot 3000 dolarjev.

Hibridne revije - običajne naročniške revije, ki za plačilo APC omogočajo objavo posameznih člankov v odprtem dostopu.

Prosti dostop (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Odprti dostop (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in pri objavi v odprtodostopni znanstveni reviji založniku dovolil objavo (licence to publish). Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena na primer z licencami Creative Commons. Določi jih revija.
Univerza v Ljubljani Odprta znanost
Nacionalni portal odprte znanosti
Evropska komisija
Open Research Europe (ORE)

European Open Science Cloud (EOSC)

Open Science Monitor: trendi, podatki po državah in disciplinah
Odprta akademija
Odprta knjižnica
Publikacije
Kontakt
Kdaj je objava v odprtem dostopu obvezna?
Objava v odprtem dostopu je nujna za vse objave iz projektov, ki so sofinancirani iz novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (2021-2027), kot je bila že za Obzorje (Horizon) 2020.

Na podlagi priporočil Evropske komisije je Vlada Republike Slovenije septembra 2015 sprejela besedilo za Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. V skladu s to strategijo je potrebno zagotoviti odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, ki so rezultat projektov, financiranih iz javnih sredstev. 24. maja 2017 je bil nato pripravljen še Akcijski načrt izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020.

2018 je ARRS pristopila v koalicijo za uresničitev Načrta S, ki ga dopolnjuje Dokument Guidance on the Implementation of Plan S. V skladu z Načrtom S naj bi bile s 1. 1. 2020 popolno in takoj odprte znanstvene objave, financirane iz javnih sredstev.

Pozornost je potrebna tudi pri ostalih virih financiranja, saj vse več financerjev zahteva, da morajo biti rezultati raziskav, ki so sofinancirani z njihovimi sredstvi, odprto dostopni.
1. Obzorje 2020:
- obvezna odprta dostopnost objav iz sofinanciranih projektov
- pilot za odprte raziskovalne podatke, vsebuje tudi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan)

Ne glede na način odprtega dostopa (zeleni ali zlati odprti dostop, hibridne revije) morajo biti ustrezne različice recenziranih objav iz projektov Obzorja 2020 shranjene v repozitorije. Preko slednjih bo Evropska komisija preverjala izpolnjevanje določil iz pogodbe o sofinanciranju.

2. Obzorje Evropa: 
​​- obvezna takojšnja odprta dostopnost recenziranih člankov in daljših besedil z licencami Creative Commons preko repozitorijev 
- obvezna priprava načrta ravnanja s FAIR raziskovalnimi podatki in shranitev v repozitorij ter »odprti dostop, kolikor je mogoče, in zaprti dostop, kolikor je treba« do raziskovalnih podatkov preko repozitorija (odprtodostopni raziskovalni podatki licencirani v obsegu CC BY ali CC0) 

Open Research Europe (ORE) je založniška storitev za upravičence Obzorja 2020 in Obzorja Evropa, ki ne zaračunavajo stroškov, s hitrimi roki za objavo brez uredniških ovir, vendar s strogim in odprtim postopkom recenziranja.

3. Nacionalno financiranje (pri nas ARRS):
V skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020, "morajo upravičenci skladno z veljavnimi pravili, sprejetimi na podlagi izvedbenih dokumentov, zagotoviti odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih člankov, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate". Sprejet je tudi Akcijski načrt izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020.

4. Univerzitetne politike odprtega dostopa:
V tujini vedno več univerz in drugih raziskovalnih organizacij sprejema svoje politike odprtega dostopa. Največkrat so usklajene s politikami nacionalnih financerjev.
Primer: OA politika Univerze v Liegu določa, da se za napredovanja, habilitacije, dodelitev raziskovalnih sredstev ipd. upoštevajo le dela, ki so shranjena tudi v njihovem repozitoriju odprtih objav. Njihov repozitorij ORBi namreč za posameznega raziskovalca generira izpis, ki je edini uradni dokument pri odločanju in vrednotenju v prej omenjenih postopkih.
 
Prostovoljna objava v odprtem dostopu
Odprte znanstvene objave so takoj dostopne v celotnem besedilu, so bolj brane in uporabljane od objav v izključno naročniških revijah. Posledično se poveča citiranost kakovostnih, relevantnih in izvirnih znanstvenih objav, ki so objavljene (tudi) v odprtem dostopu. Večjo citiranost del, ki so objavljena v odprtem dostopu potrjuje veliko število raziskav in analiz citiranosti. Vse raziskave so zbrane na portalu SPARC Europe, spodaj prilagamo le nekaj povezav: 

Atchison, Amy & Bull, Jonathan. Will Open Access Get Me Cited? An Analysis of the Efficacy of Open Access Publishing in Political Science
- Gargouri, Yassine. Self-Selected or Mandated, Open Access Increases Citation Impact for Higher Quality Research.
Objava v OD, diagram poteka (klik na sliko)
Kliknite za povečavo
Postopkovnik objave v OD
1. Ali je objava v OD obvezna?
DA: Če je delo rezultat projekta, ki je financiran iz javnih sredstev.
NE: Delo ni rezultat projekta, financiranega iz javnih sredstev.

2. So predvidena sredstva za zlati OD?
DA: Strošek od 1000 do več kot 3000$. Trojni strošek za institucijo.
NE: Preveriti možnost za zeleni OD.

3. Preveriti možnosti za zeleni OD:
a. preveriti zahteve financerja
b. preveriti založniško politiko
c. izbrati revijo, katere politika ustreza financerjevi politiki

4. Shraniti v repozitorij:
a. izbrati repozitorij (npr. RUL)
b. paziti, da v repozitorij shranimo pravo verzijo članka, glede na politiko založnika

Oglejte si diagram poteka objave v odprtem dostopu!
Preverite skladnost s Planom S
​Ugodnosti za raziskovalce
Kot raziskovalci imate možnost koristiti ugodnosti konzorcijev in drugih ustanov. V letnih pogodbah z mednarodnimi znanstvenimi založniki so dogovorjene tudi nekatere ugodnosti glede odprtodostopnega objavljanja dopisnih avtorjev Univerze v Ljubljani. Za leto 2022 so ugodnosti navedene na tabeli:
 Tabela ugodnosti za odprti dostop 2022 pdf 
ODKJG: pomoč in svetovanje

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa
Kontakt:
Boštjan Mur
Mira Vončina
Tina Kalan
Kaj je Creative Commons?

Creative Commons je globalno gibanje, ki se odziva na dve izraziti dejstvi, ki sta značilni za trenutno pravno urejanje ustvarjalnosti oziroma za avtorsko pravo. Prvo je, da je avtorska pravica nujna za dostojanstvo avtorjev in pogosto tudi osnova za zagotavljanje spodbud za ustvarjanje. Drugo je, da je obstoječi sistem avtorskega prava preveč zapleten in nemalokrat celo v nasprotju z interesi ustvarjalcev, kar je postalo še bolj problematično z najnovejšimi zakonodajnimi spremembami, ki so bile sprejete zaradi pojava digitalnih tehnologij.

Creative Commons avtorjem/ustvarjalcem ponuja zelo enostavna in prosto dostopna orodja, s katerimi lahko avtorji/ustvarjalci svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami, v skladu s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati.

Vir: www.creativecommons.si

Povzetek CC licenc

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.

CC BY
Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela.



https://licensebuttons.net/l/by-sa/3.0/88x31.png
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

CC BY-SA
Licenca dovoli uporabnikom reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, bo tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od BY NC SA licence se ta razlikuje samo v tem, da je tu dovoljena tudi komercialna uporaba dela/predelave. 

https://licensebuttons.net/l/by-nd/3.0/88x31.png
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

CC BY-ND
Izvirna avtorska dela, brez predelav, pod to licenco lahko uporabniki reproducirajo, distribuirajo, dajejo v najem in priobčijo javnosti pod pogojem, da navedejo avtorja in dela ne spreminjajo. Od licence BY NC ND se razlikuje v tem, da je pri uporabi te licence dovoljena komercialna uporaba avtorskega dela. 
 

https://licensebuttons.net/l/by-nc/3.0/88x31.png
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

CC BY-NC
Uporabnikom se s to licenco dovoli nekomercialno reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobčiti javnosti in predelovati avtorsko delo in njegove predelave, morajo pa navesti avtorja. Od BY NC ND licence se ta razlikuje v tem, da se pri njej delo lahko predeluje in spreminja. Od licence BY NC SA licence pa se razlikuje v tem, da tu ni potrebno licencirati avtorskega dela/predelave dela pod istimi pogoji. Več: 
 

https://licensebuttons.net/l/by-nc-sa/3.0/88x31.png
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

CC BY-NC-SA
Licenca dovoli uporabnikom reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, bo tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od BY NC SA licence se ta razlikuje samo v tem, da je tu dovoljena tudi komercialna uporaba dela/predelave. 
 

https://licensebuttons.net/l/by-nc-nd/3.0/88x31.png
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

CC BY-NC-ND
Uporabnikom se dovoli brez predelave avtorskega dela reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo.

Iskanje vsebin s CC licenco
ODKJG: pomoč in svetovanje

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa
Kontakt:
Boštjan Mur
Mira Vončina
Tina Kalan
Založniške politike
Različni založniki imajo glede odprtega dostopa različne politike. Včasih se politike razlikujejo tudi med posameznimi revijami istega založnika. Pomagamo si s portalom SHERPA/ROMEO, ki zbira politike založnikov in njihovih revij. Kljub temu, da so podatki večinoma točni, je dobro preveriti posamezne na spletni strani založnika.

SHERPA/ROMEO razdelitev založnikov po barvah glede na to katero verzijo članka lahko arhiviramo v repozitorij:

Osnovna načina objave v odprtem dostopu
  1. Zlati OD = odprte revije (verjetno plačilo objave):
    - avtorji ohranijo materialne avtorske pravice (licenca CC-BY: © 2014 Avtor1 et al.),
    - licenca CC-BY dovoljuje shranitev založnikove datoteke objavljenega članka v repozitorij, vsebina dostopna takoj

    1a. Hibridne revije: V okviru "Zlatega OD" obstajajo t.i. hibridne revije, to so običajne plačljive znanstvene revije revije, ki proti plačilu posamezni članek objavijo v odprtem dostopu. V tem primeru je to trojni strošek za institucijo avtorja (naročnina na revijo + strošek za odprti dostop članka + brezplačno avtorstvo/uredniško delo)
  2. Zeleni OD = članki objavljeni v (naročniških) revijah + prednatisi* shranjeni v repozitorije:
    - materialne avtorske pravice prevzame založnik (© 2014 Založnik),
    - založnik dovoli shranitev avtorjeve končne recenzirane različice članka (ne založnikove datoteke objavljenega članka!) v repozitorij, verjetno časovni zamik dostopnosti vsebine (t.i. embargo)

    * Prednatis (angl. postprint) je avtorjeva končna recenzirana različice članka sprejeta v objavo, vendar brez grafičnih elementov založnika.
  3. Diamantni OD = odprte revije (brez plačila objave): 
    - podobno kot v zlatem OD je članek takoj dostopen v recenzirani obliki
Napotki in praktični primeri
Primer: Elsevier in Zeleni odprti dostop (spodnja pravila veljajo od 30. aprila 2015 naprej)
 
  • Dovoljuje takojšnjo objavo avtorjeve preprint verzije v zelenem odprtem dostopu.
     
  • Dovoljuje takojšnjo objavo avtorjeve postprint verzije v institucionalnem repozitoriju, pod pogojem, da je zagotovljen dostop izključno za interno uporabo v instituciji avtorja. Dovoljen je tudi dostop v okviru sodelovanja v raziskovalni skupini preko sistema povabil. Po preteku embarga je lahko postprint verzija članka v institucionalnem repozitoriju na voljo brez omejitev.
    ​V vsakem od teh primerov mora postprint verzija vsebovati:
    • povezavo do založnikove verzije članka preko DOI številke
    • oznako licence CC-BY-NC-ND (Creative commons navedba avtorstva, nekomercialna uporaba, brez predelav)
       
  • Založnikova verzija članka se v zelenem odprtem dostopu objavi le, kadar je bil plačan APC za zlati dostop.

Dodatna pojasnila s komentarji uporabnikov.
Politike financerjev
ODKJG: pomoč in svetovanje

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa
Kontakt:
Boštjan Mur
Mira Vončina
Tina Kalan
Raziskovalni podatki in njihova kakovost
Raziskovalni podatki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in z analizo omogočajo izpeljavo teoretično ali uporabno naravnanih zaključkov. Podatki, ki so ponujeni v odprtem dostopu, morajo izpolnjevati določene pogoje glede kakovosti, da so zanimivi in uporabni za druge uporabnike.
Da bi zagotovili kakovostne raziskovalne podatke, je priporočeno, da že pred začetkom zbiranja podatkov raziskovalec pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). NRRP je dokument, v katerem se predvidi ravnanje z raziskovalnimi podatki v celotnem raziskovalnem procesu in tudi potem, ko je raziskava končana.  Za področje družboslovja se priporoča raba vodiča Data Management Expert Guide, ki so ga kot podporo raziskovalcem pripravili arhivi družboslovnih podatkov pod okriljem konzorcija CESSDA.
Pripravo NRRP podpira vse več financerjev, npr. Evropska komisija v programu Obzorje Evropa (2021-2027) in tudi znanstvene revije, ki pred objavo znanstvenega članka zahtevajo informacijo o tem, kje so objavljeni in dostopni podatki, na katerih temelji članek. V Sloveniji npr. Revija Socialno delo spodbuja avtorje člankov, da delijo svoje podatke in enako revija Central European Public Administration Review (CEPAR).
Odprti podatki in načela FAIR
Odprti podatki so eden od gradnikov transparentne in odprte znanosti, s katero je neločljivo povezan tudi odprti dostop.
 
Odprti dostop prinaša:
  • preglednost raziskovalnega dela,
  • večjo vidnost in citiranost znanstvenega dela,
  • spodbuja odprto znanstveno razpravo,
  • je pomemben vir za izobraževanje in nadaljnje raziskovanje,
  • omogoča proučevanje raziskovalnih metod,
  • spodbuja potencialno novo uporabo podatkov, kombiniranje podatkov iz več virov in zniža stroške, saj ni potrebe po zbiranju enakih podatkov.
Pri odpiranju podatkov v znanosti sledimo načelu “odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno”. Omejitve veljajo zlasti za primere, ko ravnamo z osebnimi podatki, poslovnimi ali državnimi tajnostmi ali drugimi občutljivimi podatki. Odprto dostopni podatki morajo biti pripravljeni v takšni obliki, da se uporabniki, ki so jim namenjeni, z njimi lahko seznanijo in jih uporabljajo za različne namene.
Da bi podatke pravočasno ustrezno pripravili za ponovno uporabo, se je v znanstveni skupnosti izoblikoval nabor načel FAIR, po katerih so podatki najdljivi, dostopni, povezljivi in uporabni za drugo rabo: 

F - Findable: da bi podatke sploh bilo mogoče poiskati, morajo biti v podatkovnih katalogih na voljo metapodatki.
A - Accessible: ko podatke najdemo, morajo biti jasni pogoji, kako lahko do podatkov dostopamo.
I - Interoperable: podatki morajo biti predstavljeni v jeziku, ki omogoča povezovanje in delo z drugimi podatki za potrebe analize, shranjevanja ali druge obdelave.
R - Reusable: končni cilj je ponovna uporaba podatkov. Da bi bila raba podatkov mogoča, morajo biti podatki in metapodatki dobro opisani.
Izbor podatkovnega središča
Odločitev o mestu objave in načinu dostopa do raziskovalnih podatkov je najbolje sprejeti že pri načrtovanju raziskave. Smiselno se je že na začetku obrniti na podatkovno središče in se vnaprej uskladiti glede določenih zahtev za sprejem gradiva.
Najkakovostnejše podatke velja ponuditi v arhiviranje in objavo področnemu arhivu podatkov, ki ima certifikat, da je zaupanja vreden. Primer področnega podatkovnega središča v Sloveniji je Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), ki opravlja tudi naloge mednarodne znanstvene infrastrukturne enote CESSDA.
 
Arhiv družboslovnih podatkov:
  • Nudi storitev digitalnega skrbništva raziskovalnih podatkov.
  • Deluje skladno z mednarodnimi smernicami na področju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov.
  • Je s strani ARRS pooblaščeno podatkovno središče, katerega znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov se upošteva pri znanstveni kategorizaciji. Pridobite zapis v bibliografiji (v kategoriji tipa dokumenta 2.20 – Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus ali 2.25 - Druge monografije in druga zaključena dela)
  • Raziskava je dostopna v spletnih katalogih (spletna stran ADP, NESSTAR katalog ADP, Podatkovni katalog CESSDA).
  • Bibliografski podatki raziskave so dostopni v katalogu COBISS+.
  • Nudi podporo pri načrtovanju in pripravi podatkov za odprti dostop.
 
Predaja raziskovalnih podatkov v ADP je proces, v katerem se dajalec in arhiv medsebojno informirata in posvetujeta glede podrobnosti, potrebnih za izpolnitev pogojev za sprejem podatkov. ADP nudi svetovanje, navodila in orodja, ki olajšajo pripravo in izročanje podatkov. Postopek izročanja raziskovalnih podatkov je opisan na spletni strani ADP.
ADP pomoč in svetovanje


KONTAKTNI PODATKI

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za družbene vede
Arhiv družboslovnih podatkov
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
 
     www.adp.fdv.uni-lj.si

     arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si

     Arhiv.Druzboslovnih.Podatkov

     @ArhivPodatkov
Publikacije
Posebna številka Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo: Odprta znanost v Sloveniji in svetu (let. XLIX, št. 282; ur. Janez Štebe, Ana Inkret in Danijela Tamše)
Članki so na voljo v zborniku ČKZ, posamezne tekste pa najdete v Digitalnem repozitoriju raziskovalnih organizacij Slovenije, zavihek Letn. 49 št. 282.
Engelhardt, C., et al. (2022). How to be FAIR with your data. Göttingen University Press. https://doi.org/10.17875/gup2022-1915
 
Povezane vsebine
Kam lahko oddam svoje objave?
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL) omogoča zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na Univerzi in raziskovalnih podatkov. Za vsako delo, shranjeno v Repozitorij Univerze, se bo v procesu oddaje v Repozitorij na nacionalnem portalu izvedlo zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva). 

Kompatibilnost Repozitorija z navodili OpenAIRE Evropski komisiji omogoča preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov v okvirnem programu Obzorje 2020 in Obzorje Evropa. Repozitorij Univerze v Ljubljani je povezan s COBISS.SI in SICRIS-om, vključen v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne direktorije, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …).

Za zaposlene na FDV poteka shranjevanje del v RUL preko ODKJG, zato se obrnite na knjiznica@fdv.uni-lj.si.

Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal
Tako RUL kot Arhiv družboslovnih podatkov sta vključena v Nacionalni portal odprte znanosti.
Open Research Europe
Open Research Europe – ORE – je založniška platforma Evropske komisije (EC) namenjena objavljanju rezultatov raziskav, ki se financirajo iz okvirnih programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa. Ponuja objavljanje v diamantnem odprtem dostopu brez dodatnih stroškov avtorjem, saj le-te pokrije financer. ORE v vseh pogledih zadostuje zahtevam EC glede objavljanja. Trenutno lahko v ORE objavljajo samo prejemniki sredstev EC, novost z Obzorje Evropa pa je, da APC-ji (article processing charges) za odprti dostop v hibridnih revijah niso več vključeni med upravičene stroške.
ORE je začel prispevke sprejemati novembra 2020, platforma sama pa deluje od marca 2021. Sam sistem se ponaša z odprtim recenzentskim postopkom in popolno transparentnostjo.
Predložitev prispevka
Posredovanje prispevka poteka preko spletne strani:
  1. Izberete vsebinsko področje, ki ga prispevek pokriva. Če je delo interdisciplinarno lahko o tem obvestite urednike, ki imajo možnost dodajanja področij.
  2. Z ORCID se članek poveže z ostalimi objavami istega avtorja.
  3. Izbere se tip prispevka – le-ti se razlikujejo glede na vsebinsko področje in so namensko raznoliki. EC namreč vzpodbuja objavljanje vseh rezultatov pridobljenih med raziskovanjem.
  4. Vpiše se še naslov, povzetek in ključne besede, posebej pa se lahko doda tudi poenostavljen povzetek, t.i. »plain language summary«. Slednji ni obvezen je pa zaželen. Gre za krajši opis namenjen širši zainteresirani javnosti, kot vzpodbudo za skupnostno znanost (»citizen science«).
  5. Avtorju/em se doda vlogo, kasneje pa tudi afiliacije. V kolikor je vrstni red avtorjev pomemben se mora preveriti pred dodajanjem afiliacij. V primeru več avtorjev, se označi tudi, kdo je zadolžen za komunikacijo z uredniki (»correspodning author«).
  6. Glede na omejitve pri objavljanju na platformi ORE je številka projekta obvezen podatek.
  7. Predzadnji korak je dodajanje datoteke (v širokem naboru možnih oblik) in izjava o dostopnosti podatkov.
  8. Postopek se zaključi s potrjevanjem strinjanja s politiko platforme ter izjav povezanih z oddanim prispevkom. 
Potek uredniškega postopka
Pred objavo naredi uredniška ekipa začetno preverjanje prispevka:
  • da so avtorji dobitniki financiranja pod okriljem Obzorje in imajo prave afiliacije;
  • da delo ni bilo že objavljeno in ni plagiat;
  • da so podatki dostopni – izjava o dostopnosti podatkov je nujen element pri vseh prispevkih, tudi takih kjer podatkov, ki bi jih lahko predložili ni. Če podatki so, morajo biti v primernem repozitoriju, ki omogoča dodeljevanje DOI številke in licence CC0 1.0 ali CC-BY 4.0. Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) tem pogojem zadošča;
  • etičnost dela pri vseh prispevkih, ki se tičejo ljudi in živali;
  • da je članek v angleščini.
Začetnemu pregledu sledi tehnični pregled, kjer se preveri, ali je izbran pravilen tip članka, je članek prav strukturiran, so slike primerne velikosti ipd. Na tej točki je prispevek pogojno sprejet (»conditional acceptance«). Če se odkrijejo nepravilnosti, se ga vrne avtorju s komentarji.
Naslednji korak je recenziranje. Avtorji so povabljeni, da predlagajo 5 recenzentov, saj so lahko področja, ki jih delo pokriva zelo specifična in jih, ter raziskovalce znotraj njih, avtorji sami najbolj poznajo. Če to ni mogoče ima ORE tudi orodje za iskanje primernih recenzentov – »peer review selector tool«.

Preden uredniška ekipa recenzente povabi k sodelovanju preveri:
  • ali so kvalificirani – imajo ustrezno strokovno znanje;
  • ali so strokovnjaki – objavili so vsaj 3 članke kot vodilni avtor v ustrezni temi, od tega vsaj 1 članek v zadnjih 5 letih;
  • ali so nepristranski – brez soavtorstva z vodilnimi avtorji v zadnjih 3 letih; ne delajo pri isti ustanovi; niso tesni sodelavci in so brez konkurenčnih interesov;
  • ali so globalni – zahteva se, da so predlogi z različnih geografskih področji;
  • ali so raznoliki – se razlikujejo po spolu, lokaciji in uveljavljenosti;
  • ali imajo dodatno strokovno znanje – po potrebi se, na primer, doda strokovnjaka za statistiko.
Prejete recenzije se javno objavijo skupaj z imenom recenzenta. Pred objavo uredništvo preveri, da so recenzirani vsi vidiki članka in da sta ton in jezik primerna. Recenzenti dodelijo status »odobren« (approved) ali »odobren z zadržkom« (approved with reservations). Oboje se vidi na strani s prispevkom. Ob objavi recenzije avtor prejme e-pošto. Predloži lahko novo verzijo prispevka in na recenzijo odgovori.
EC založniška platforma
The European Commission launched the Open Research Europe publishing  platform for scientific papers - EuChemS Newsletters
​­­­­­­­­­­­­­­Prednosti ORE
  • hitrost – članki so lahko objavljeni že v enem tednu,
  • inkluzivnost – lahko se objavi vse rezultate raziskave,
  • odprtost – izpolnjuje zahteve EC glede odprtega dostopa in dostopnosti do raziskovalnih podatkov,
  • ponovljivost – podatki so objavljeni poleg članka,
  • transparentnost – odprt sistem, javno objavljene recenzije,
  • enostavnost – stroške krije EC.
Primer objave članka
ORE – Open Research Europe
Odprta znanost v programu Obzorje Evropa
ORCID
ORCID je kratica za Open Researcher and Contributor ID (univerzalni enolični identifikator raziskovalca). To je nelastniška, mednarodna identifikacijska oznaka, ki omogoča dodelitev trajnega digitalnega identifikatorja. 
ORCiD - Researcher e-Visibility - LibGuides at University of the  Witwatersrand
Le-ta razlikuje med raziskovalci in je pomemben zato, ker omogoča podatkovnim zbirkam, da avtomatično povežejo publikacije z avtorjem preko identifikacijske oznake ORCID. Z njegovo uporabo je odpravljeno tveganje, da bi identiteto posameznega raziskovalca zamenjali z drugim raziskovalcem z istim imenom.
Ko ustvarite svoj profil, ga lahko povežete s ScopusID in ResearcherID.
 
Prijava
Prijava v ORCID je brezplačna in jo opravi raziskovalec sam. Avtor obdrži popoln nadzor nad informacijami v svoji evidenci.
ORCID omogoča računalniškim sistemom založnikov, financerjev ali drugih institucij, da dodajo informacije v evidenco raziskovalca, če raziskovalec to odobri. Ob registraciji prejme raziskovalec zapis ORCID, ki ga lahko vsebinsko nadzoruje in se odloči, kdo si ga bo lahko ogledal. 
Postopek vpisa je opisan v dokumentu, ki ga je pripravil IZUM: 
Navodila_za_ORCID pdf 
Video navodila za prijavo
Primer urejenega ORCID
Primer urejenega ORCID-ID raziskovalca.
ORCID v treh korakih
  1. Pojdite na ORCID in se prijavite za ORCID ID.
  2. Kliknite na »import research activities« in sledite navodilom za uvoz publikacij (npr. iz Scopusa)
  3. Kliknite »view public ORCID record« in preverite, če se morebiti prikazuje kaj od tega, za kar ne bi želeli, da bi bilo javno vidno.
 
Več informacij o ORCID za raziskovalce je v njihovem FAQ.
ARRS
V dopisu poslanem 11. januar 2022 sta namestnik direktorja ARRS Marko Perdih in direktor IZUM-a Aleš Bošnjak pozvala k čim širši uporabi identifikatorjev ORCID:

"Zaželeno bi bilo, da bi čim večje število slovenskih raziskovalcev uporabljalo ORCID-ID, saj bi lahko bili prav preko tega podatka ob prenosu v mednarodne baze lažje najdljivi, prepoznavni in bi se tako povečala odmevnost njihovega raziskovalnega delovanja v mednarodnem okolju."