Odprti dostop za raziskovalce

Odprt dostop (v nadaljevanju tudi OD) do objav na svetovnem spletu koristi raziskovalcem, institucijam, državam in družbam. Za raziskovalce in raziskovalne institucije pomeni hitrejše širjenje znanstvenih izsledkov, večje število bralcev, večjo vidnost rezultatov raziskovalnega dela ter posledično možno večjo citiranost avtorjev. V mednarodnem znanstvenem komuniciranju se oblikujejo politike odprtega dostopa glede na zahteve financerjev - rezultati raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi, morajo biti odprto dostopni. Kot kaže študija Tsipouri et al.: The economic impact of open science: a scoping review "... OZ [odprta znanost] pospešuje raziskovalne procese, zmanjšuje s tem povezane stroške, spodbuja inovacije z izboljšanjem dostopa do podatkov in virov, kar na koncu ustvarja gospodarsko rast."

Odprtodostopna publikacija (libre open access) ustreza naslednjim kriterijem:

1. avtor in nosilec materialne avtorske pravice vsem uporabnikom v svetovnem merilu dajeta prosto, nepreklicno in stalno pravico dostopa do publikacije. Ob objavi izbrana licenca določa še dodatne pravice, npr. do razmnoževanja, uporabe, razširjanja, prenosa in javnega prikaz dela, izdelave in distribucije izpeljanih del itd. Dovoljena uporaba je označena z licencami avtorskopravnega modela, med katerimi so najbolj razšiljene Creative Commons licence. Izjema je programska oprema, ki uporablja specializirane licence.
2. celotna publikacija in vsa dodatna gradiva so takoj po objavi odloženi v vsaj en spletni repozitorij, ki omogoča prost dostop, neomejeno distribucijo, medobratovalnost (interoperabilnost) in trajno hranjenje.

Odprtodostopna publikacija (libre open access) ni enako kot prosti (brezplačen) dostop do objav na svetovnem spletu (gratis ali free open access). Pri slednjem je celotno besedilo članka lahko dostopno na svetovnem spletu, vendar je vsebina varovana z določili avtorskega prava, tako da je uporaba omejena.

Raziskovalni podatki so opredeljeni kot zapisi o dejstvih (številčne ocene, besedilni, zvočni in slikovni zapisi), ki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in ki v okviru znanstvene skupnosti veljajo kot ustrezno sredstvo za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj. OECD, 2007: Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding.

Po ZZrID (41. člen) je obvezna objava raziskovalnih podatkov, potrebno pa je tudi vodenje Načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki - NRRP. 
Značilnosti odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov so predstavljene v zavihku »Odprti podatki«.

Preprint - avtorjeva različica članka, ki jo pošlje reviji. Pred postopkom peer review.

Postprint ali AAM - Author Accepted Manuscript (slo. prednatis) - avtorjeva končna recenzirana različica članka z uredniškimi popravki, po postopku peer review, ki je sprejeta v objavo, vendar brez grafičnih elementov založnika.

Založnikova verzija ali VOR - Version of records - končna, objavljena verzija članka z založnikovim oblikovanjem in številčenjem.

APC (article processing charge) - strošek, ki ga mora poravnati avtor ali institucija za objavo v zlatem odprtem dostopu. Poznajo ga nekatere v celoti odprte revije in velika večina hibridnih revij. APC za en članek navadno znaša od 1000 do več kot 3000 dolarjev.

Prosti dostop (gratis ali free open access): dostop do celotne vsebine digitalnih objektov, pri čemer so avtorske pravice varovane na enak način kot v naročniških publikacijah, branje je torej omogočeno brezplačno, nadaljnja uporaba, predelava in razširjanje pa so prepovedani (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Univerza v Ljubljani - Odprta znanost

Seznam aktualnih dogodkov povezanih z odprtih dostopom na spletni strani Univerze v Ljubljani.

Open Research Europe (ORE) - založniški portal
European Open Science Cloud (EOSC) - portal odprte znanosti EU
Open Science Monitor - trendi, podatki po državah in disciplinah

OpenAIRE je neprofitna organizacija, katere misija je spodbujanje odprte znanosti in izboljšanje odkrivanja, dostopnosti, deljenja, ponovne uporabe, ponovljivosti in spremljanja rezultatov raziskav, ki temeljijo na znanstvenih podatkih.

OAIster je katalog digitalnih virov pod okriljem WorldCat.

CORE je največja zbirka odprto dostopnih znanstvenih besedil na svetu.

Bielefeld Academic Search Engine ali BASE je eden najobsežnejših iskalnikov znanstvenih virov dostopnih preko spleta.

SSRN (Social Science Research Network) eLibrary 
je platforma, ki deluje kot repozitorij za izmenjavo odprto dostopnih raziskav v zgodnji fazi in s tem hitro razširjanje znanstvenih raziskav v družboslovju, humanistiki itd.

 

UNESCO Priporočilo o odprti znanosti - Recommendation on Open Science

DOAJ (Directory of Open Access Journals) 
DOAR (Direktorij prostodostopnih repozitorijev)

OAPEN Library je posvečena odprto dostopnim, znanstvenim (recenziranim) knjigam.

Directory of Open Access Books (DOAB) želi povečati najdljivost odprto dostopnih knjig.

Ta vodič je objavljen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji

Namen priročnika je v slovenskem jeziku predstaviti temeljne pojme o odprti znanosti ter približati raziskovalno infrastrukturo in storitve, ki v slovenskem okolju služijo služijo odprti znanosti.
Cilj je, da vsi, ki delujejo na področju znanosti ali pa se zanimajo za znanstvene izsledke in procese, v njem prepoznajo priložnosti za prispevek k odprti znanosti.

Odprta knjižnica je center za zagotavljanje kakovosti v znanstvenem komuniciranju. Na voljo tudi za vprašanja s področja OZ.

 
Odprta akademija je projekt usposabljanja uporabnikov (raziskovalcev, visokošolskih učiteljev, študentov in drugih zainteresiranih) za uporabo različnih praks odprte znanosti in odprtega izobraževanja.

Damjana Vovk, Tina Kalan

Ob pridobitvi projekta se v projektni dokumentaciji preveri zahteve financerjev. Po ZZrID je obvezna odprta objava vseh raziskav, ki so vsaj 50% financirane iz javnih sredstev. Po nekaterih interpretacijah sem štejejo tudi plače raziskovalcev iz javnih organizacij. Poleg besedil je zahtevana tudi objava raziskovalnih podatkov, kjer je to mogoče.
Podobne zahteve imajo tudi projekti Evorpske komisije (EC). 
Pomembno je predvideti tudi objavo in pri tem nastale potencialne stroške - pri projektih EC objava v hibridnih revijah namreč ni upravičen strošek. Na tej točki se lahko preveri, če ima(jo) revija(e), pri kateri(h) bi objavili na voljo vavčerje za APC ali zagotoviti sredstva iz drugih virov. 

 

Za leto 2025 je pri založbi Cogitatio mogoča brezplačna objava v odprtem dostopu. Za koriščenje morate obvezno uporabiti e-naslov z našo domeno (“@fdv.uni-lj.si”) ter navesti afiliacijo – po čemer vas založnik tudi prepozna.
Natančnejši opis je v novici.

Gerrit Dou: Scholar sharpening a quill pen (1633). Leiden Collection, New York City

Kjer se pričakuje, da bodo nastali raziskovalni podatki, se mora narediti NRRP (načrt za ravnanje z raziskovalnimi podatki).
Že pred začetkom zbiranja se  priporoča izbrati ustrezni repozitorij in jih kontaktirati, da se ugotovi njihove zahteve za podatkovne sete, ki jih objavljajo. 
Več o tem na zavihku "Odprti podatki".

Ali sem ustrezno navedel/la:
- projekte iz katerih se je financirala raziskava
- objavljene podatke na katerih sloni objava
- CC ali drugo licenco (za javno financirane raziskave)

Bibliografija se vodi v sistemu COBISS. Po objavi se vse potrebne podatke sporoči v knjižnico:

• povezava do objave
• podatke o financerju, projektih ali stroških
• morebitne posebne dogovore glede OD z uredništvom

ODKJG bibliografi ob vpisu uredijo tudi zapise v dCOBISS (za potrebe Monitorja odprte znanosti) ter RUL.

Pred objavo se je potrebno z založnikom dogovoriti o pogojih objave v odprtem dostopu. ARIS in EC zahtevata takojšnjo dostopnost do besedila. To se lahko doseže:
1. Če bo besedilo odprto dostopno pod CC ali primerljivo licence na založnikov spletni strani, npr. z uporabo vavčerja ali diamantnega odprtega dostopa;
2. Če se lahko objavi postprint (AAM) verzija besedila v ustreznem odprto dostopnem repozitoriju brez embarga

Kakršen koli prenos pravic na založnika je po slovenski zakonodaji lahko le neizključe. Več v zavihku "Zakonska določila".

Predlog dopisa, ki ga je za avorje pripravila Erasmus University Library - za preverjanje ali bo objava v reviji strezala zahtevam financerjev: cOAlition S-funded Authors – Submission Letter for Publishers (Template)
 
Dear Journal editor/publisher,
I/We would like to submit a research article manuscript to Your journal [NAME OF JOURNAL] for publication. [If relevant: My/Our research is funded by [FUNDER’S NAME].
Given the contractual obligations arising from the agreement I/we have signed with my/our research funder, I need to publish the Author Accepted Manuscript (AAM) version of this work with a Creative Commons Attribution (CC BY) license immediately upon publication. As such, should my/our manuscript be accepted by Your Journal for publication, I/we will apply a CC BY license to the AAM arising from this submission and make it available without embargo in a repository immediately upon publication.
I/we cannot, and will not, sign any publishing agreement which does not allow me/us to comply with my/our funder’s obligations. Therefore, I/we will not sign any contract that prevents a CC BY license from being applied to the AAM and imposes any embargo on the sharing of the AAM.
Please let me/us know before [DD/MM/YYYY] if You are able to accept the conditions above for the submission (and subsequent publication) of my/our manuscript with Your Journal. If we are unable to come to an agreement on these conditions, I/we will be forced to seek a different journal that will accept my/our manuscript under these conditions.
 
Sincerely,
Author(s) name(s)

Ta vodič je ponujen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International

Boštjan Mur, Mira Vončina, Tina Kalan

Digitalne tehnologije omogočajo enostavno deljenje in kopiranje del. Z njihovim razmahom, sta bili izpostavljeni dve dejstvi, ki sta značilni za pravno urejanje ustvarjalnosti oz. za avtorsko pravo. Prvo je, da je avtorska pravica nujna za dostojanstvo avtorjev in pogosto tudi osnova za zagotavljanje spodbud za ustvarjanje. Drugo pa, da je obstoječi sistem avtorskega prava preveč zapleten in nemalokrat celo v nasprotju z interesi ustvarjalcev. To je postalo še bolj problematično z najnovejšimi zakonodajnimi spremembami, ki so bile sprejete prav zaradi pojava digitalnih tehnologij.
Licence Creative Commons (CC) so mednarodno priznan, enostaven način, ki avtorjem omogoči sporočanje, katere pravice si pridržujejo in katerim pravicam se odpovedujejo. Ustvarjalci ohranjajo svoje avtorske pravice, vendar licence CC pojasnjujejo pogoje, ki nadomeščajo individualna pogajanja o posebnih pravicah med lastnikom avtorskih pravic (licencodajalcem) in licenčnim uporabnikom, ki so potrebna v okviru upravljanja avtorskih pravic na podlagi „vse pravice pridržane".
CC licence so bile prevedene tudi v slovenski jezik.
Z razvojem novih tehnologij Creative Commons pripravlja nove rešitve, kot so "cc signali" za orodja umetne inteligence. 

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.

Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela. Edini pogoj je, da navedejo avtorja izvirnega dela.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

Izvirna avtorska dela, brez predelav, pod to licenco lahko uporabniki reproducirajo, distribuirajo, dajejo v najem in priobčijo javnosti pod pogojem, da navedejo avtorja in dela ne spreminjajo. Od licence BY-NC-ND se razlikuje v tem, da je dovoljena komercialna raba avtorskega dela. 

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

Licenca dovoli uporabnikom reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, bo tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od BY-NC-SA licence se razlikuje samo v tem, da je  dovoljena tudi komercialna raba dela/predelave. 

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

Licenca dovoli uporabnikom reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, bo tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od BY-NC-SA licence se razlikuje v tem, da je dovoljena tudi komercialna uporaba dela/predelave. 

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Uporabnikom se s to licenco dovoli nekomercialno reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobčiti javnosti in predelovati avtorsko delo in njegove predelave, morajo pa navesti avtorja. Od BY-NC-ND licence se razlikuje v tem, da se delo lahko predeluje in spreminja. Od licence BY-NC-SA pa v tem, da nadaljno rabo avtorskega dela/predelave dela ni potrebno deliti pod istimi pogoji.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

Uporabnikom se dovoli brez predelave avtorskega dela reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo.

Šesto poglavje priročnika je posvečeno odprtim licencam

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa: Boštjan Mur, Mira Vončina, Tina Kalan

Ta vodič je ponujen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International

Potrebna je pozornost, saj ZZrID zahteva odprto objavo in neizključujoč prenos avtorskih pravic (več v zavihku Zakonska določila).
Različni založniki imajo glede odprtega dostopa različne politike. Včasih se politike razlikujejo tudi med posameznimi revijami istega založnika. Pomagamo si lahko s portalom JISC Open Policy Finder, ki zbira politike založnikov in njihovih revij - tako za končne verzije člankov, kot tudi za sprejete in oddane verzije (za prikaz slika spodaj).

Kljub temu, da so podatki večinoma točni, jih je dobro preveriti na spletni strani založnika.

2. Zeleni OD (GREEN OA) = članki objavljeni v (naročniških) revijah + prednatisi* shranjeni v repozitorije:
- materialne avtorske pravice prevzame založnik (© 2024 Založnik),
- založnik dovoli shranitev avtorjeve končne recenzirane različice članka (ne založnikove datoteke objavljenega članka!) v repozitorij, pogosto s časovnim zamikom dostopnosti vsebine (t.i. embargo)

3. Diamantni OD (DIAMOND OA) = odprte revije, plačilo objave ni potrebno 
- takoj in brezplačno je dostopna končna verzija recenziranega članka
Neprofitne, nekomercialne organizacije, društva ali omrežja objavljajo dela v digitalnih repozitorijih (prva objava). Ta dela so »rojena« digitalna in v odprtem dostopu. Brezplačna so tako za bralca, kot za avtorja (brezplačna objava) in ne omogočajo komercialne rabe. Recenzijski postopek je opravljen s strani raziskovalcev posameznega področja in je lahko na različne načine nagrajen ali ovrednoten s strani domače institucije recenzenta. Čeprav je izvorna oblika dela digitalna, je lahko ponujeno tudi v tiskani obliki, a zaračuna se lahko le nadomestilo za stroške tiska.

 https://openpolicyfinder.jisc.ac.uk/

Podpora pri odprtem znanstvenem založništvu je na voljo preko spletne strani Odprta knjižnica.
 

Informacijska pomoč in svetovanje raziskovalcem v okolju odprtega dostopa. Kontakt: Boštjan Mur, Mira Vončina, Tina Kalan

Ta vodič je ponujen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International

Plenilski založniki poskušanjo izkoriščati raziskovalce in predvsem sistem odprtega objavljanja. Njihov poslovni model temelji na zaračunavanju APC za objavo člankov. Svoje revije se trudijo prikazati kot ugledne in verodostojne, čeprav to niso. 

Poznamo plenilske revije in plenilske založnike. Od leta 2014 so se začele pojavljati tudi ponudniki zavajajoče metrike (misleading metrics) in ugrabljene revije (hijacked journals).

Ponudniki zavajajoče metrike "izračunavajo" ponarejene faktorje vpliva ali druge mere in indekse, ki jih plenilski založniki in revije uporabljajo, da izgledajo bolj verodostojni. Primer je lažna stran ISI Web of Science (Primeri, točka 3).
Pri ugrabljenih revijah gre za revije, za katere je nekdo ustvaril ponarejene spletne strani in "ugrabil" njihovo identiteto. Ugrabljene so vedno ugledne revije, saj z znanim imenom lažje preslepijo avtorje. Preko te lažne strani nato ponujajo objavo člankov proti plačilu APC. Seveda so članki po plačilu APC objavljeni v lažni reviji zvenečega imena, ne v tisti za katero se izdaja.

Prav tem temam posvečena spletna stran: www.predatoryjournals.org.
Značilnosti plenilskih založnikov: https://thinkchecksubmit.org/.
Zanesljivi založniki v odprtem dostopu: Open Access Scholarly Publishers Association  (OASPA)  http://oaspa.org/membership/members/
Beall's List -  prvi seznam vprašljivih znanstvenih založb, ki objavljajo v odprtem dostopu: http://scholarlyoa.com/publishers/.
(Lista služi kot splošno opozorilo. Priporočajo, da si ogledate značilnosti plenilskih založnikov in nato o objavi presodite sami.)

- financira se samo s plačili avtorjev (APC), nima drugih finančnih virov, nima dolgoročnega poslovnega modela;
- založba hitro producira nove naslove revij (postavitvi spletnih strani svojih revij namenja malo časa, pogosto so vse postavljene na enaki predlogi);
- lastnik založbe je definiran tudi kot urednik revij;
- ni mogoče identificirati posameznika kot urednika revije;
- ni mogoče identificirati uradnega uredniškega/recenzentskega odbora;
- ni informacij o akademskih dosežkih posameznikov (urednikov, recenzentov…);
- netransparentni postopki objavljanja;
- brez politik/praks digitalne hrambe;
- nejasne (ali skrite) informacije o stroških avtorja (pogosto prvi pristop brez omembe plačila, kasneje pošljejo račun);
- ime revije je zelo široko definirano (pokriva pogosto nepovezana področja), nima povezave s poslanstvom revije;
- goljufanje pri navedbi faktorja vpliva oz. navaja svoj, poseben faktor vpliva;
- goljufanje pri navajanju indeksiranja (npr. v indeksnih zbirkah, ki ne obstajajo ali navajanje uvrstitve v legitimne indeksne zbirke, kjer pa jih ni);
- založnik ne preverja (ali ne dovolj) kvalitete avtorjev/člankov: pogosti primeri plagiranja, samoplagiranja, manipulacije s fotografijami…;
- pompozne spletne strani založnika brez prave osnove (npr. »leading publisher« - v katalogih pa ima zelo mlado letnico ustanovitve);
- lokacijo založnika je težko odkriti (npr. afiliacija v eni od zahodnik držav samo zaradi prestiža, realno posluje drugje);
- malo objav založnika v spletnih katalogih (npr. knjižnic).

Vaše sume o morebitnem plenilskem založniku lahko posredujete v knjižnico na naslov: 
knjiznica@fdv.uni-lj.si

Več si lahko preberete na www.predatoryjournals.org

Sklep ZS za družboslovje ARRS, 9. 12. 2014:
„Na seznam Mednarodnih založb… se ne uvrsti založbe Scholars’ Press, ker je blagovna znamka založbe AV Akademikerverlag, ki je del nemške založniške skupine za tisk po naročilu OmniScriptum Publishing Group, ki izdaja nespremenjene ponatise diplomskih, magistrskih in doktorskih del brez lektoriranja in uredniškega pregleda. Avtorji sami s spletnim obrazcem oblikujejo platnice in besedilo na zavihkih. Na spletišču ni naslovov, ampak samo spletni obrazci za pošiljanje sporočil za avtorje, knjigarnarje, kupce in novinarje.

S seznama Mednarodnih založb … se črta založba Lambert Academic Publishing. Lambert Academic Publishing  je del OmniScriptum GmbH & Co. KG. Na spletišču ni naslova. Po kliku na Contact, se pokaže enaka stran kot pri Scholars' Press.“

Raziskovalni podatki so, po definiciji Slovarja odprte znanosti, podatki, pridobljeni z različnimi metodami, ki služijo za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez ter izpeljavo in predstavitev spoznanj. Podatki, ki so ponujeni v odprtem dostopu, morajo izpolnjevati določene pogoje glede kakovosti, da so najdljivi in uporabni za druge uporabnike.
Da bi zagotovili kakovostne raziskovalne podatke, raziskovalec že pred začetkom zbiranja podatkov pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). NRRP je dokument, v katerem se predvidi ravnanje z raziskovalnimi podatki v celotnem raziskovalnem procesu in tudi potem, ko je raziskava končana. V pomoč sta mu lahko Asistent za pripravo načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki ter spletni Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Za področje družboslovja je na voljo tudi vodič Data Management Expert Guide, ki so ga kot podporo raziskovalcem pripravili arhivi družboslovnih podatkov pod okriljem konzorcija CESSDA.

Osnovno vodilo za kvalitetne podatke so načela FAIR, po katerih so podatki najdljivi, dostopni, povezljivi in uporabljivi: 
F - Najdljivi (ang. Findable): da je podatke mogoče poiskati, morajo biti na voljo kvalitetni metapodatki, ki so berljivi tako ljudem kot računalnikom.
A - Dostopni (ang. Accessible): ko podatke najdemo, morajo biti jasni pogoji, kako do njih dostopamo in kako jih lahko uporabljamo.
I - Interoperabilni (ang. Interoperable): podatki morajo biti predstavljeni v formatu in jeziku, ki omogoča delo s podatki za potrebe analize, shranjevanja ali druge obdelave.
R - Uporabljivi (ang. Reusable): končni cilj je ponovna uporaba podatkov. Da bi bila le-ta mogoča, morajo biti podatki in metapodatki dobro opisani.
Podrobneje si lahko o načelih FAIR preberete v Engelhardt, C., et al. (2022). How to be FAIR with your data.

Odprti podatki so eden od gradnikov transparentne in odprte znanosti, s katero je neločljivo povezan tudi odprti dostop. Slednji prinaša:

• preglednost raziskovalnega dela,
• večjo vidnost in citiranost znanstvenega dela,
• spodbuja odprto znanstveno razpravo,
• je pomemben vir za izobraževanje in nadaljnjo raziskovanje,
• omogoča proučevanje raziskovalnih metod,
• spodbuja potencialno novo uporabo podatkov, kombiniranje podatkov iz več virov in zniža stroške, saj ni potrebe po zbiranju enakih podatkov.

Pri odpiranju podatkov v znanosti sledimo načelu “odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno” (eng. as open as possible, as closed as necessary). Omejitve veljajo zlasti za primere, ko ravnamo z osebnimi podatki, poslovnimi ali državnimi tajnostmi ali drugimi občutljivimi podatki. Odprto dostopni podatki morajo biti pripravljeni v takšni obliki, da se uporabniki, ki so jim namenjeni, z njimi lahko seznanijo in jih uporabljajo za različne namene.

Odločitev o mestu objave in načinu dostopa do raziskovalnih podatkov je najbolje sprejeti že pri načrtovanju raziskave in ga navesti v NRRP. Smiselno se je že na začetku obrniti na repozitorij, ki bi ga uporabili in se vnaprej uskladiti glede zahtev za sprejem gradiva.
Najkakovostnejše podatke velja ponuditi v arhiviranje in objavo področnemu arhivu podatkov, ki ima tudi certifikat, da je zaupanja vreden, npr. CoreTrustSeal. Pri iskanju primernega arhiva si lahko pomagate tudi z registrom podatkovnih repozitorijev Re3Data. 
Primer področnega podatkovnega središča v Sloveniji je Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), ki opravlja tudi naloge mednarodne znanstvene infrastrukturne enote CESSDA.
 
Arhiv družboslovnih podatkov:

• Nudi storitev digitalnega skrbništva raziskovalnih podatkov ter podporo pri načrtovanju in pripravi podatkov za odprti dostop.
• Deluje skladno z mednarodnimi smernicami na področju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov.
• Je s strani ARIS pooblaščeno podatkovno središče, katerega znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov se upošteva pri znanstveni kategorizaciji (v kategoriji tipa dokumenta 2.20 – Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus ali 2.25 - Druge monografije in druga zaključena dela).
• Podatkovne objave so dostopne v aplikaciji Dataverse Arhiva družboslovnih podatkov, ter v katalogu podatkov CESSDA).
• Bibliografski podatki raziskav so dostopni v katalogu COBISS.

 
Predaja raziskovalnih podatkov v ADP je proces, v katerem se dajalec in arhiv medsebojno informirata in posvetujeta glede podrobnosti, potrebnih za izpolnitev pogojev za sprejem podatkov. ADP nudi svetovanje, navodila in orodja, ki olajšajo pripravo in izročanje podatkov. Postopek izročanja raziskovalnih podatkov je opisan na spletni strani ADP.

KONTAKTNI PODATKI
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za družbene vede
Arhiv družboslovnih podatkov
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
 
     www.adp.fdv.uni-lj.si

     arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si

     Arhiv.Druzboslovnih.Podatkov

  @ArhivPodatkov

• Research Data Management - Science Europe
• Vodič za načrtovanje ravnanja s podatki CESSDA DMEG
• Horizon Europe Data Management Plan Template
• Katalog podatkov CESSDA CDC
• RUL - Institucionalni repozitorij Univerze v Ljubljani
• CLARIN.SI - repozitorij za jezikovne vire in tehnologije
• Register podatkovnih repozitorijev: Re3Data
• 23 točk za knjižničarke in knjižničarje: Podpora pri delu z raziskovalnimi podatki

Ta vodič je ponujen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International

Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL) omogoča zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav in raziskovalnih podatkov zaposlenih na Univerzi. Za vsako delo, shranjeno v Repozitorij Univerze, se v procesu oddaje v Repozitorij na nacionalnem portalu izvede zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva). 

Kompatibilnost Repozitorija z navodili OpenAIRE Evropski komisiji omogoča preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov. Repozitorij Univerze v Ljubljani je povezan s COBISS.SI in SICRIS-om, vključen v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne direktorije, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …).

Za zaposlene na FDV poteka shranjevanje del v RUL samostojno ali preko ODKJG, zato se obrnite na knjiznica@fdv.uni-lj.si.

Monitor odprte znanosti je orodje, ki omogoča merjenje odprtosti rezultatov znanstveno raziskovalnega dela v Sloveniji. Podatke črpa iz repozitorija dCOBISS. Pri vnosu objav v COBISS bibliografi knjižnice ODKJG za ustrezno gradivo (znanstvene objave, objave z izbrano CC licenco ali podatkom o financiranju, katerih vsaj en avtor se šola ali dela v Sloveniji) ustvarijo tudi zapise v dCOBISS in RUL.

Tako RUL kot Arhiv družboslovnih podatkov sta vključena v Nacionalni portal odprte znanosti.

Ta vodič je ponujen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International

Posredovanje prispevka poteka preko spletne strani:

1. Izberete vsebinsko področje, ki ga prispevek pokriva. Če je delo interdisciplinarno lahko o tem obvestite urednike, ki imajo možnost dodajanja področij.
2. Z ORCID se članek poveže z ostalimi objavami istega avtorja.
3. Izbere se tip prispevka – le-ti se razlikujejo glede na vsebinsko področje in so namensko raznoliki. EC namreč vzpodbuja objavljanje vseh rezultatov pridobljenih med raziskovanjem.
4. Vpiše se še naslov, povzetek in ključne besede, posebej pa se lahko doda tudi poenostavljen povzetek, t.i. »plain language summary«. Slednji ni obvezen je pa zaželen. Gre za krajši opis namenjen širši zainteresirani javnosti, kot vzpodbudo za skupnostno znanost (»citizen science«).
5. Avtorju/em se doda vlogo, kasneje pa tudi afiliacije. V kolikor je vrstni red avtorjev pomemben se mora preveriti pred dodajanjem afiliacij. V primeru več avtorjev, se označi tudi, kdo je zadolžen za komunikacijo z uredniki (»correspodning author«).
6. Glede na omejitve pri objavljanju na platformi ORE je številka projekta obvezen podatek.
7. Predzadnji korak je dodajanje datoteke (v širokem naboru možnih oblik) in izjava o dostopnosti podatkov.
8. Postopek se zaključi s potrjevanjem strinjanja s politiko platforme ter izjav povezanih z oddanim prispevkom. 

Pred objavo naredi uredniška ekipa začetno preverjanje prispevka:

• da so avtorji dobitniki financiranja pod okriljem Obzorje in imajo prave afiliacije;
• da delo ni bilo že objavljeno in ni plagiat;
• da so podatki dostopni – izjava o dostopnosti podatkov je nujen element pri vseh prispevkih, tudi takih kjer podatkov, ki bi jih lahko predložili ni. Če podatki so, morajo biti v primernem repozitoriju, ki omogoča dodeljevanje DOI številke in licence CC0 1.0 ali CC-BY 4.0. Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) tem pogojem zadošča;
• etičnost dela pri vseh prispevkih, ki se tičejo ljudi in živali;
• da je članek v angleščini.

Začetnemu pregledu sledi tehnični pregled, kjer se preveri, ali je izbran pravilen tip članka, je članek prav strukturiran, so slike primerne velikosti ipd. Na tej točki je prispevek pogojno sprejet (»conditional acceptance«). Če se odkrijejo nepravilnosti, se ga vrne avtorju s komentarji.
Naslednji korak je recenziranje. Avtorji so povabljeni, da predlagajo 5 recenzentov, saj so lahko področja, ki jih delo pokriva zelo specifična in jih, ter raziskovalce znotraj njih, avtorji sami najbolj poznajo. Če to ni mogoče ima ORE tudi orodje za iskanje primernih recenzentov – »peer review selector tool«.


Preden uredniška ekipa recenzente povabi k sodelovanju preveri:

• ali so kvalificirani – imajo ustrezno strokovno znanje;
• ali so strokovnjaki – objavili so vsaj 3 članke kot vodilni avtor v ustrezni temi, od tega vsaj 1 članek v zadnjih 5 letih;
• ali so nepristranski – brez soavtorstva z vodilnimi avtorji v zadnjih 3 letih; ne delajo pri isti ustanovi; niso tesni sodelavci in so brez konkurenčnih interesov;
• ali so globalni – zahteva se, da so predlogi z različnih geografskih področji;
• ali so raznoliki – se razlikujejo po spolu, lokaciji in uveljavljenosti;
• ali imajo dodatno strokovno znanje – po potrebi se, na primer, doda strokovnjaka za statistiko.

Prejete recenzije se javno objavijo skupaj z imenom recenzenta. Pred objavo uredništvo preveri, da so recenzirani vsi vidiki članka in da sta ton in jezik primerna. Recenzenti dodelijo status »odobren« (approved) ali »odobren z zadržkom« (approved with reservations). Oboje se vidi na strani s prispevkom. Ob objavi recenzije avtor prejme e-pošto. Predloži lahko novo verzijo prispevka in na recenzijo odgovori.

• hitrost – članki so lahko objavljeni že v enem tednu,
• inkluzivnost – lahko se objavi vse rezultate raziskave,
• odprtost – izpolnjuje zahteve EC glede odprtega dostopa in dostopnosti do raziskovalnih podatkov,
• ponovljivost – podatki so objavljeni poleg članka,
• transparentnost – odprt sistem, javno objavljene recenzije,
• enostavnost – stroške krije EC.

ORCID (Open Researcher and Contributor ID) je trajni digitalni identifikator, ki enoznačno poveže raziskovalca z njegovimi znanstvenimi dosežki – članki, podatki, projekti, recenzijami ipd.

Deluje podobno kot DOI za članke ali ISBN za knjige, saj odstrani dvome o identiteti avtorja in zagotovi, da so vsa raziskovalna dela zanesljivo pripisana pravi osebi.

Z njim raziskovalci:

• pridobite javno prepoznaven digitalni profil,
• omogočite samodejno povezovanje del med različnimi bazami,
• poenostavite administrativne postopke,
• povečate vidnost in citiranost svojega raziskovalnega dela.

V dopisu poslanem 11. januar 2022 sta namestnik direktorja ARIS (takrat še ARRS) Marko Perdih in direktor IZUM-a Aleš Bošnjak pozvala k čim širši uporabi identifikatorjev ORCID:

"Zaželeno bi bilo, da bi čim večje število slovenskih raziskovalcev uporabljalo ORCID-ID, saj bi lahko bili prav preko tega podatka ob prenosu v mednarodne baze lažje najdljivi, prepoznavni in bi se tako povečala odmevnost njihovega raziskovalnega delovanja v mednarodnem okolju."

Prijava v ORCID je brezplačna in jo opravi raziskovalec sam. Traja manj kot minuto.

1. Pojdite na ORCID in se prijavite za ORCID ID (Register).
2. Vnesite osnovne podatke (ime, e-naslov, geslo).
3. Na e-naslov prejmete ID v obliki: https://orcid.org/0000-0002-1825-0097

Svoj profil lahko povežete s ScopusID in ResearcherID. Za uvoz publikacij kliknite na »import research activities« in sledite navodilom.

Raziskovalci lahko svoj ORCID zapis vsebinsko nadzorujete in tako obdržite popoln nadzor nad informacijami v svoji evidenci. Kliknite »view public ORCID record« in preverite, če se morebiti prikazuje kar ne bi želeli, da bi bilo javno vidno.

Primer urejenega ORCID-ID raziskovalca.

• ORCID spletna stran
• za raziskovalce - pogosta vprašanja in odgovori za raziskovalce
• video navodila
• navodila IZUM

Damjana Vovk

Nacionalni raziskovalni sistemi držav članic EU in sofinanciranje raziskav s strani Evropske komisije sestavljajo Evropski raziskovalni prostor (European Research Area, ERA). Ta spodbuja prosto kroženje znanja ter raziskovalcev in raziskovalk, obenem pa prispeva k usklajevanju nacionalnih politik in programov na področju raziskav.

Za države članice EU so zavezujoči sklepi Sveta Evropske unije o vrednotenju raziskovalne dejavnosti in izvedbi odprte znanosti (Council conclusions on research assessment and implementation of Open Science, 2022), ki jih morajo vključiti v nacionalna okolja.

Evropska komisija financira program Obzorje Evropa, katerega določila glede odprte znanosti so skladna s Sklepi Sveta EU in vključujejo: 

• obvezno takojšnjo odprto dostopnost znanstvenih publikacij z licencami Creative Commons prek repozitorijev, 
• obvezno pripravo načrta ravnanja s FAIR raziskovalnimi podatki, shranitev v repozitorij in »odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno« do podatkov prek repozitorija, podatki morajo biti licencirani z licencami CC BY ali CC0, 
• zelo priporočena sta skladnost z načeli FAIR in odprt dostop do drugih rezultatov raziskav, npr. programske opreme, modelov, algoritmov, procesov, protokolov, simulacij, elektronskih laboratorijskih dnevnikov in vzorcev v fizični obliki, 
• priporočeno je tudi izvajanje drugih vidikov odprte znanosti, nekateri bodo zahtevani v določenih razpisih Obzorja Evropa, na primer: uporaba FAIR raziskovalnih podatkov in storitev iz Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), zgodnje odprto deljenje rezultatov raziskav, vnaprejšnja registracija raziskav, registrirana poročila, deljenje nerecenziranih rokopisov člankov, odprti recenzentski postopki, vključevanje občanov oziroma občanske znanosti. 

Podrobneje so določila o odprti znanosti v programu Obzorje Evropa opisana v vodiču Horizon Europe Programme Guide (poglavje 14. Dissemination and exploitation of research results, točka 5. Implement open science practices, in poglavje 16. Open science). 

Države članice EU so tudi članice Unesca, ki je leta 2021 sprejel UNESCO Recommendation on Open Science. Unescova priporočila so skladna z določili glede odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru.

Vir: SPOZNAJ

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) glede odprtega dostopa zapoveduje, da  izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovi odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav pri vseh raziskavah, ki so sofinancirane z javnimi viri najmanj v višini 50 % (41. člen, 1. odstavek). Raziskovalni podatki raziskav, sofinancirani iz javnih virov najmanj v višini 50 %, morajo biti odprti in dostopni po načelu odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno ob upoštevanju omejitev zaradi varstva intelektualne lastnine, osebnih podatkov in oseb ali države ali drugih zakonskih omejitev. Prav tako se morajo držati načel FAIR (41. člen, 2. odstavek). 

Predvidena je tudi možnost sekundarnega publiciranja v javnem repozitoriju z odprtim dostopom (41. člen, 6. in 7. odstavek), v primeru, da izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci pravic individualno ne upravljajo v skladu s prvim odstavkom 42. člena. To pomeni, da zakon predvideva objavo recenzirane različice besedila, tudi če prispevek pri založniku ni objavljen v odprtem dostopu.

41. člen še dodatno spodbuje objavljanje v OD, saj navaja, da mora vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovanih programov in projektov spodbujati odprto znanost.

Že v 2. členu (6. odstavek) je navedeno, da znanstvenoraziskovalna dejavnost temelji na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor je mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov, ki morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni, pa tudi uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti. V podporo temu v členih o financiranju ukrepe odprte znanosti upošteva kot sestavni del znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 16), tako da so upravičeni do sredstev za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 12).

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)

Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30)

Akcijski načrt za odprto znanost

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti
*pomembno določilo (6. člen), da se avtorske pravice na znanstvenih publikacijah lahko prenašajo na tretje osebe le neizključno

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) 
*Sem sodijo tudi raziskovalni podatki.

Vlada Republike Slovenije je 3. septembra 2015, sprejela besedilo Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.

24. maja 2017 je bil sprejet Akcijski načrt izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020.

Konzorcij je zveza več institucij ali organizacij, ki s sodelovanjem in skupnimi viri poskušajo pridobiti čim boljše pogoje pri nabavi mednarodne znanstvene literature. To sodelovanje omogoča nabavo veliko večjega nabora gradiva z razpoložljivimi viri, kot v primerih, ko knjižnice poskušajo zagotavljati dostop do gradiva samostojno.
Poleg tega se s preoblikovalnimi pogodbami dogovarjajo tudi za ugodnosti za avtorje. Slednje so lahko popusti pri objavi ali vavčerji, ki pokrijejo strošek APC-ja pri dogovorjenih revijah. Dogovor je pri vsakem založniku malo drugačen, zato je smiselno preveriti možnosti že pri izbiranju ustrezne revije. 

Slovenija je z večjimi mednarodnimi založniki sklenila pogodbe, ki poleg branja revij omogočajo tudi objavo odprtodostopnih člankov avtorjev z organizacij, ki so članice konzorcija. Konzorcija sta dva - COSEC (NUK) in konzorcij CTK, pri čemer ima vsak tudi spletno stran z vsemi podatki o ugodnostih, ki so na voljo za avtorje. 
UL sodeluje v vseh pogodbah. Koristijo jih lahko dopisni avtorji, ki imajo v članku kot eno od afiliacij navedemo eno od članic UL. Več podatkov je na voljo tudi na spletni strani UL.